Rože, sveče, poslovilna pisma, jok. Foto: EPA
Rože, sveče, poslovilna pisma, jok. Foto: EPA

Enoten seznam "največjih pogrebov v zgodovini" je težko narediti, ustavi se že pri podatkih o številčnosti množice, zato raje poglejmo pogrebe tistih voditeljev, ki se jim je prišlo poklonit največ tujih državnikov. Največje tovrstne dogodke naštevamo v spodnji fotozgodbi, a omeniti je treba vsaj še nekatere.

Na pogrebu ubitega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja novembra leta 1963 se je zbralo 220 tujih gostov, med katerimi je bilo 19 voditeljev držav in vlad ter predstavnikov kraljevih družin. Novembra leta 1970 so pokopali prvega predsednika pete francoske republike in vodjo odpora proti okupatorju med 2. svetovno vojno Charlesa de Gaulla, ki si je zaželel zasebni pogreb. Med žalovalci so bili ameriški predsednik Richard Nixon, britanski princ Charles, indijska premierka Indira Gandi in iranski šah. Na državnem pogrebu na Rdečem trgu v Moskvi so se od voditelja Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva poslovili predstavniki 77 držav, februarja leta 1989 pa so se pogreba japonskega cesarja Hirohite udeležili predstavniki 150 držav, med njimi 55 predsednikov, 14 članov kraljevih družin in 11 predsednikov vlad.

Od izraelskega premierja Jicaka Rabina so se novembra leta 1995 na državnem pogrebu poslovili predsedniki, kralji in drugi predstavniki iz okoli 50 držav, med njimi tudi iz šestih arabskih, od dolgoletnega jordanskega kralja Huseina, ki so ga pokopali februarja leta 1999, pa so se poslovili predstavniki 75 držav, med njimi tudi nekaterih, ki so bile v vojni.

Nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana so pokopali junija leta 2004, državnega pogreba v državni katedrali v Washingtonu se je udeležilo 25 voditeljev držav, 14 zunanjih ministrov in 11 nekdanjih voditeljev držav, novembra leta 2004 pa so se v egiptovski prestolnici Kairo pogrebnih slovesnosti za dolgoletnim palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom udeležili predstavniki več kot 50 držav.

Med največje pogrebe 20. stoletja glede na število udeležencev v pogrebnem sprevodu spadajo tudi pogrebi britanske kraljice Viktorije leta 1901, Mahatme Gandija leta 1948 in Kim Džong Ila leta 2011.

Guinnessova knjiga rekordov ponuja še en zanimiv podatek, povezan s pogrebi političnih osebnosti. Najvišji odstotek žalujočih glede na število prebivalcev v neki državi se je zbral 20 let pozneje, natančneje 3. junija leta 1989, ko je kar vsak šesti Iranec prišel na ulice Teherana, da bi v živo videl krsto, v kateri je počival iranski verski voditelj, ajatola Ruhola Homeini. Zaradi nepregledne množice - po podatkih iranskih oblasti naj bi se gnetlo kar deset milijonov ljudi, zahodne agencije pa so število postavile pri dveh milijonih - so bile razmere precej kaotične, saj so nekaj udeležencev tudi pohodili do smrti. Foto: Reuters
Ajatola Homeini je z iransko revolucijo leta 1979 z oblasti vrgel šaha Mohameda Rezo Pahlavija, ustanovil iransko islamsko republiko in postal vrhovni voditelj Irana. Umrl je leta 1989 v starosti 86 let. Iranci so v nepreglednem številu odšli na mestne ulice, da bi izkazali svojo žalost. V poletni vročini so gasilski avtomobili ljudi hladili z vodnimi curki, toda nepregledne množice, ki se je vila kar 32 kilometrov, ni bilo mogoče nadzorovati. Osem ljudi so poteptali, več kot 400 je bilo poškodovanih. Pogreb je bil dan pozneje. Iranske oblasti so prvo pogrebno procesijo zaradi nepopisne gneče prekinile, saj so žalujoči v želji, da bi še zadnjič videli Homeinijevo truplo, leseno krsto skoraj uničili, le malo je tudi manjkalo, da ni truplo padlo na tla. Pet ur pozneje so pogreb ob mnogo ostrejših varnostnih ukrepih le izpeljali, truplo pa so takrat prestavili v jekleno krsto in ga obkrožili z močno oboroženimi varnostniki. Homeini leži v velikem mavzoleju v Teheranu, v katerem počiva tudi njegov sin Ahmad. Foto: EPA
Torkovo žalno slovesnost za Nelsonom Mandelo so mediji po številu navzočih uglednežev pogosto primerjali s pogrebom britanskega državnika Winstona Churshilla, ki velja za največji državniški pogreb v zgodovini. Churchill, britanski premier v obdobjih 1940-1945 in 1951-1955 in eden izmed najvidnejših voditeljev med drugo svetovno vojno, je bil poleg politične kariere tudi zgodovinar, pisec in umetnik. Dobil je celo Nobelovo nagrado za književnost ter postal prvi častni državljan ZDA. Foto: Wikipedia
Večino svojih upokojenskih let je preživel v podeželskem Chartwellu v Kentu, v svoji hiši v bližini Hyde Parka v Londonu in postal redni obiskovalec družbene elite na francoski rivieri. Nekateri menijo, da se je bojeval z alzheimerjevo boleznijo, drugi, da je njegovo zdravje opešalo zaradi več srčnih kapi. Umrl je 24. januarja leta 1965 v Londonu, star je bil 90 let. Njegov pogreb šest dni pozneje je bil ogromen, saj so v London prišli visoki predstavniki iz kar 112 držav - le Kitajska ni poslala svojega človeka, tako da Churchillov pogreb ostaja eno največjih druženj državnikov v zgodovini. Prišla je celo britanska kraljica Elizabeta II., kar je neobičajno. Dogodek so neposredno prenašali po vsej Evropi, razen na Irskem, ogledalo si ga je 350 milijonov ljudi, pogrebna slovesnost pa je bila v katedrali sv. Pavla. Na svojo željo je pokopan v družinski grobnici v mestu Bladon v bližini Woodstocka. Foto: EPA
Josip Broz - Tito, voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije, je v 88. letu starosti umrl v ljubljanskem kliničnem centru. Leto predtem se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, januarja leta 1980 so ga zaradi težav s krvnim obtokom v nogah dvakrat sprejeli v Univerzitetni klinični center. Morali so mu amputirati levo nogo, umrl je zaradi gangrene ob 15.05 4. maja leta 1980, tri dni pred 88. rojstnim dnevom. Z uradnim predsedniškim 'modrim vlakom' so njegovo truplo iz Ljubljane prepeljali v Beograd, na poti se mu je poklonilo na milijone državljanov. Foto: BoBo
Pogreb je bil štiri dni po Titovi smrti, na zadnje slovo pa so prišli številni svetovni voditelji, kronane glave in predstavniki organizacij. Po podatkih so v Beograd prišli štirje kralji, 31 predsednikov držav, šest princev, 22premierjev in 47 zunanjih ministrov, kar Titov pogreb uvršča med dogodke z najuglednejšo mednarodno udeležbo v zgodovini. Na zadnjo pot so ga pospremili tako predstavniki z obeh strani železne zavese kot iz gibanja neuvrščenih, skupno iz kar 128 držav. Najvidnejši imeni, ki sta manjkali, sta bili ameriški in kubanski predsednik, Jimmy Carter in Fidel Castro. Mnogi državniki so srečanje izkoristili tudi za neuradne pogovore in sklepanje zavezništev, ki je sledilo po sovjetski zasedbi Afganistana. Tito počiva v beograjskem mavzoleju Hiša cvetja, oktobra letos so levo od njegovega groba pokopali tudi Jovanko Broz. Foto: EPA
Čeprav pogreb 'kraljice ljudskih src', britanske princese Diane, ni bil državniški, ampak 'le' javni pogreb, ki je vključeval kraljevi blišč in anglikansko pogrebno liturgijo, gre vendarle za enega najbolj gledanih televizijskih dogodkov v zgodovini, prizori nepregledne 'preproge' iz cvetja, ki so ga žalujoči odlagali pred Kensingtonsko palačo, pa so nepozabni. Diana, valižanska princesa, je umrla v avtomobilski nesreči v Parizu 31. avgusta leta 1997, njen pogreb je bil teden dni pozneje v Londonu, kjer se je od nje poslovilo milijon žalujočih. Pogrebna slovesnost je potekala v Westminstrski opatiji, udeležilo se je je 2.000 ljudi, pred malimi zasloni si je pogreb ogledalo skoraj 33 milijonov Britancev, po vsem svetu pa kar dve milijardi, kar pokop še vedno uvršča v sam vrh najbolj gledanih dogodkov na svetu. Na pogrebu je bilo vsaj toliko kot politikov in pripadnikov modre krvi tudi zvezdniških obrazov - Tom Hanks, Steven Spielberg, Elton John, George Michael, Luciano Pavarotti, Tom Cruise ... Kraljica Elizabeta II. je le sklonila glavo, ko je šla karavana mimo Buckinghamske palače, premier Tony Blair pa je bil med udeleženci obreda. Elton John je Diani posvetil pesem 'Candle in the Wind'. Naslednji dan so morali na zahtevo ljudstva prirediti še en obred. Foto: EPA
Na zadnjem slovesu od papeža Janeza Pavla II., ki je potekal 8. aprila leta 2005 na Trgu svetega Petra v Vatikanu, se je zbralo več kot 250.000 ljudi, med njimi je bilo tudi okoli 200 visokih predstavnikov držav, kar je bil eden največjih državniških zborov v zgodovini (vsaj zunaj sedeža Združenih narodov). Po vsem Rimu si je pogreb ogledalo še štiri milijone ljudi, prišteti pa je treba tudi več kot milijardo žalujočih po vsem svetu - največja množica se je zbrala v papeževem rojstnem mestu Krakov, kjer si je prek velikih zaslonov pogrebno slovesnost ogledalo 800.000 Poljakov. Foto: EPA
Papež Janez Pavel II., prvi neitalijanski papež po 455letih, je umrl 2. aprila leta 2005, star je bil 84 let. Njegovo pontifikat je trajal kar 26 let in 168 dni, v tem času pa si je pridobil veliko spoštovanje in ugled tudi med državniki. Na pogreb so prišli skoraj vsi najvidnejši obrazi - štirje kralji, pet kraljic, najmanj 70 predsednikov in premierjev ter okoli 20 voditeljev drugih ver. Nekateri menijo, da je šlo tudi za največje druženje krščanske vere v zgodovini. Tudi po svetu so bile med slovesnostjo pogrebne maše, a ne le v katoliškem svetu, saj so se na tega velikega človeka z obredi spomnili tudi protestantski in pravoslavni verski voditelji pa tudi predstavniki judovstva, islama in budizma, kar je bil zares redek dogodek. Foto: EPA
Ena največjih političnih osebnosti 20. stoletja, prvi predsednik demokratične Južne Afrike, borec za odpravo apartheida in eden najbolj navdihujočih ljudi našega časa, Nelson Mandela, je po dolgoletnih težavah z zdravjem umrl 5. decembra letos, star je bil 95 let. Žalne slovesnosti bodo trajale vse do nedelje, ko ga bodo v pokopali v domači vasici Qunu na afriškem podeželju. Svet se je borcu za človekove pravice poklonil v torek, ko je na stadion FNB v Johannesburgu prišlo skoraj 91 visokih državnikov, med katerimi je bilo 52 predsednikov držav in 16 premierjev, ki so v močnem nalivu vztrajali na tribunah in dogodek izkoristili tudi za mnoga neuradna srečanja. Stadion sicer kljub napovedim ni bil poln - svojemu ljubljenemu Madibi je spoštovanje izkazalo okoli 60.000 sodržavljanov, žalno slovesnost so prenašali v sto krajih po državi in tudi po svetu. Foto: Reuters
Mnogi voditelji so se na skrajnem jugu Afrike zadržali tudi naslednji dan, saj so se v Pretorii udeležili pogrebnega sprevoda. Na ulicah se je zbralo veliko ljudi, vendar pa niso bile natrpane. Pot sprevoda je varovala policija. Nad avtomobilom, ki je bil ovit v južnoafriško zastavo, so krožili helikopterji, vozila v pogrebnem sprevodu pa so vozila tako hitro, da so lahko ljudje le na hitro uzrli krsto prvega temnopoltega predsednika Južne Afrike. Mandelovo krsto so nato odpeljali v vladno palačo, kjer bo do pogreba na ogled javnosti. Foto: Reuters