Zadnji dan poti po Sveti deželi je papež obiskal enega izmed najsvetejših krajev za muslimane in jude v Jeruzalemu. Pri mošeji Al Aksa je ljudi vseh ver pozval k skupnemu sodelovanju za pravico in mir.

Nato se je odpravil k Zidu objokovanja, ki leži pod mošejo, in tam dalj časa molil. Skladno z judovsko tradicijo je v zid zataknil svojo prošnjo Bogu, naj zavlada mir.

Podobno sta svoja sporočila v razpoko v Zidu objokovanja, tako kot to počnejo judje, zataknila tudi Frančiškova predhodnika, papeža Janez Pavel II. leta 2000 in Benedikt XVI. leta 2009.

Frančišek je zatem tudi prisrčno objel rabina Abrahama Skorka in muslimanskega profesorja Omarja Abuda, ki ga spremljata na poti po Bližnjem vzhodu. Vsi trije predstavljajo tri monoteistične religije, ki imajo v svetu skupno več kot tri milijarde vernikov.

Po odhodu s Tempeljskega griča in Zidu objokovanja se je mimo načrtovanega protokola odločil še za obisk spomenika ubitim izraelskim civilistom, žrtvam napadov skrajnežev.

Papež je ta spomenik obiskal med obiskom pokopališča, kjer je položil venec na grob utemeljitelju sionizma Theodorju Herzlu, kar naj bi storil na osebno željo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

"Spoštujmo se kot bratje in sestre"
Pozneje je Frančišek obiskal še spominski muzej holokavsta Jad Vašem in se zgrozil nad "breznom", v katerega so nacisti pahnili več kot šest milijonov Judov. "Nikoli več, Gospod, nikoli več," je dejal.

"Tukaj se, Gospod, sramujemo, česa je zmožen človek, ki si ga ustvaril po lastni podobi," je dejal v nagovoru ob obisku muzeja, v katerem je opozoril na neizmerljivo tragedijo holokavsta, ki je bil po njegovih besedah "brezno brez dna".

"Spoštujmo in ljubimo drug drugega kot bratje in sestre. Naučimo se razumeti bolečino drugega. Naj nihče ne uporablja nasilja v imenu Boga. Skupaj si prizadevajmo za pravico in mir," je dejal po srečanju z velikim jeruzalemskim muftijem Mohamedom Ahmedom Huseinom.