Največje shode so tradicionalno priredili v Rusiji, kjer se je demonstracij od Moskve do Vladivostoka udeležilo dva milijona ljudi. Demonstracije v Rusiji so skrbno organizirane in spominjajo na tiste iz časov Sovjetske zveze, ko je praznik veljal za simbol mednarodnega socialističnega gibanja.

V Rusiji so praznik preimenovali v "praznik pomladi in dela", vendar pa številni Rusi na ulicah še vedno vzklikajo gesla iz časov Sovjetske zveze: "Mir. Maj. Delo." Opozicijske stranke so napovedale tudi svoje demonstracije, na katerih bodo protestirali proti kremeljski politiki, a je udeležba na njih manj številčna. Za varnost po državi skrbi več kot 100.000 policistov.

Nemčija v pričakovanju nasilja
Množične demonstracije so pripravili tudi v Evropi. V strahu pred morebitnimi izgredi so v Nemčiji z več tisoč policisti okrepili varnost v Berlinu in Hamburgu, kjer je v preteklosti ob prazniku dela prihajalo do izgredov skrajne levice in skrajne desnice. Okoli 4.000 protestnikov skrajne levice se je s policijo spopadlo že v soboto zvečer v Hamburgu. Policija je prijela deset ljudi.

V Nemčiji se je demonstracij udeležilo 423.000 ljudi. Na osrednjih demonstracijah v Kasslu je vodja sindikalnega združenja DGB Michael Sommer dejal, da je najmanj, kar delavci pričakujejo, "pošteno plačilo, dostojno delo in socialno varnost" in da so protesti jasen znak kanclerki Angeli Merkel.

V Bolgariji zahteve po odstopu vlade
V Bolgariji je socialistična stranka na protestu v Sofiji zahtevala odstop vlade zaradi slabih gospodarskih razmer v državi in neizpolnjenih obljub ter pomanjkanja socialne politike.

Na demonstracijah v Atenah, kjer tako kot v drugih grških mestih protestirali proti strogim varčevalnim ukrepom, zaradi katerih sta največji sindikalni združenji za 11. maj razglasili splošno stavko, se je zbralo okoli 7.000 ljudi.

V največjem turškem mestu Carigradu se je na osrednjem trgu Taksim na poziv štirih sindikalnih zvez že zbralo več tisoč ljudi. Po letu 1977, ko je na tem trgu ob prazniku dela desničarski skrajnež ubil 33 ljudi, so oblasti letos drugič dovolile demonstracije. Za varnost skrbi 38.000 policistov, ki ob prihodu pregledajo vse protestnike.

Premajhna minimalna plača
Več tisoč ljudi se je zbralo v Hongkongu in protestiralo proti vse večjim razlikam ter vse višjim cenam hrane in najemnin. V tem mestu na jugu Kitajske je sicer prav na praznik dela začel veljati zakon, ki prvič določa minimalno plačilo, in sicer 2,4 evra na uro, kar je že leta jabolko spora med sindikati in delodajalci.

Sindikati ukrep pozdravljajo kot korak naprej, hkrati pa opozarjajo, da znesek ni dovolj visok za družine z nizkimi dohodki, ki se borijo za preživetje. Delodajalci na drugi strani opozarjajo, da bo ukrep prinesel večjo brezposelnost med revnimi delavci v tem sedemmilijonskem mestu.

Na demonstracijah v tajvanski prestolnici Tajpej se je zbralo 2.000 ljudi, ki protestirajo proti vse večjim razlikam med ljudmi in zahtevajo boljše delovne razmere. Predsednika Ma Jing Džeouja obtožujejo, da imajo od boljših odnosov s Kitajsko, za katere si prizadeva, koristi le velika podjetja, da pa ni storil dovolj za srednji sloj in delavce.

V prestolnici Manila in drugih večjih mestih po Filipinih je na tisoče ljudi zahtevalo višje plače in večjo skrb za najbolj prizadeto prebivalstvo zaradi naraščanja cen in revščine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Boljše socialno varstvo in boljšo zaščito indonezijskih delavcev v tujini pa je zahtevalo 3.000 ljudi, ki so se na poziv več sindikatov zbrali na demonstracijah v prestolnici Džakarta.