Potres je neposredno prizadel kar 2 milijona Čilencev. Foto:
Potres je neposredno prizadel kar 2 milijona Čilencev. Foto:
Santiago
Pod ruševinami poteka reševanje morebitnih preživelih. Foto: Reuters
Cunamiji hujše škode niso povzročili
Silovit potres v Čilu

Čilske oblasti se bojijo, da bo žrtev še več, saj so številni prebivalci še vedno ujeti pod ruševinami. Reševalci iščejo morebitne preživele. Potres je po besedah čilske predsednice Michelle Bachelet neposredno prizadel najmanj dva milijona ljudi. V televizijskem nagovoru je predsednica državljanom dejala, da so državo prizadele sile narave, ki znova preizkušajo njihovo sposobnost, spopadati se s težavami in se postaviti spet na noge.

Po podatkih slovenskega ministrstva za zunanje zadeve je v Čilu okoli 20 Slovencev. Ministrstvo je v stiku z veleposlaništvom v Buenos Airesu, saj so telefonske zveze s Čilom pretrgane. V Argentino je varno prispelo 14 slovenskih turistov, ki so bili med potresom v Čilu. Na varnem so tudi preostali Slovenci v Čilu.

Potres z močjo 8,8 je stresel Čile v soboto zgodaj zjutraj. Epicenter je bil 115 kilometrov severovzhodno od mesta Concepcion in 325 kilometrov jugozahodno od Santiaga v globini 35 kilometrov.

Kot kaže je najhuje v obalnem mestu Constitucion, kjer sta potres in cunami terjala okoli 350 žrtev. O hudi škodi poročajo tudi iz mesta Concepcion, kjer je med drugim porušen most čez reko Bio Bio.

Čilsko notranje ministrstvo ocenjuje, da je uničenih ali močno poškodovanih milijon in pol hiš in zgradb. Po prvih ocenah naj bi potres povzročil med 15 in 30 milijard dolarjev škode.

V čilski prestolnici je porušenih več zgradb, poročajo pa tudi o najmanj 13 smrtnih žrtvah. Zaradi požara v kemični tovarni na obrobju mesta so morali evakuirati okoliške prebivalce. Glavno letališče je poškodovano in bo do preklica zaprto. Poleti so preusmerjeni v Mendozo v Argentini. V Santiagu ni ne električne energije, ne vode, ne telefonskih povezav. Mesto je dan po potresu stresel zelo močan popotresni sunek z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici.

Strah pred cunamiji
Po sobotnem potresu so v vseh državah ob Tihem oceanu izdali opozorilo o nevarnosti cunamija, vendar valovi niso nikjer povzročili večje škode. Japonsko severno obalo so zadeli okoli meter visoki valovi. Pričakovali so valove do treh metrov, zato so evakuirali na sto tisoče ljudi. Poplavljen je pristaniški del mesta Nemuro, o morebitnih žrtvah ni poročil.

Cunami je nekaj življenj zahteval na manjšem otočju Robinson Crusoe ob čilski obali. Valovi na Francoski Polineziji so bili visoki slaba dva metra, a večje škode niso povzročili. Na Havajih valovi, ki so bili še nižji, škode niso povzročili, podobno je bilo v Kaliforniji, Avstraliji in Novi Zelandiji.

Čile, kjer se stikata tihomorska in južnoameriška plošča, je leta 1960 prizadel najmočnejši potres 20. stoletja. Mesto Valdivia je stresel z magnitudo 9,5, pri čemer je umrlo 1.655 ljudi. Do t. i. velepotresov, kamor sodi tudi včerajšnji, pride, kadar se ena plošča spusti pod drugo.

Evropska unija takoj ponudila pomoč
Pomoč prizadetim so ponudile številne države z vsega sveta. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je napovedal, da bo Unija v Čile poslala za tri milijone evrov nujne pomoči, po potrebi pa tudi več. Tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je izrazil pripravljenost Svetovne organizacije za takojšnjo pomoč čilski vladi in prebivalstvu.

Cunamiji hujše škode niso povzročili
Silovit potres v Čilu