Kot je dejal vršilec dolžnosti grškega obrambnega ministra Dimitris Vicas, naj bi se število ljudi tam kljub temu do konca prihodnjega tedna pomembno zmanjšalo. Pojasnil je, da imajo na razpolago avtobuse, s katerimi bodo prebežnike prepeljali v taborišča v Atene in drugam v Grčiji.

Doslej je sicer ponudbo, da jih preselijo drugam, sprejelo okoli tisoč ljudi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Vicas je dejal, da želi veliko prebežnikov počakati na odločitve, ki bodo sprejete na vrhu EU-ja v Bruslju prihodnji teden. Še vedno namreč upajo, da se bo balkanska pot znova odprla in bodo lahko potovali naprej proti severu, zato Idomenija kljub tamkajšnjim nevzdržnim razmeram ne želijo zapustiti.

"Apokaliptični Rock Otočec"
"Polovica ljudi je na blatnih poljih, druga polovica pa na železniških tirih," je razmere v šotorišču v Idomeniju za MMC opisal novinar Radia Študent Miha Turk, ki je tam preživel nekaj dni. Kot je dejal, je številka 12.000 zgolj ocena človekoljubnih organizacij, saj uradnih evidenc ni.

Turk je poudaril, da so razmere obupne predvsem zato, ker grška država tam "preprosto ni prisotna". Tako ni civilne zaščite, ni urejene zdravstvene oskrbe, ni preskrbe s hrano. Za to tako skrbijo grške in mednarodne človekoljubne organizacije, Združeni narodi so prisotni simbolično z nekaj šotori. Primanjkuje stranišč, ljudje za hrano čakajo po nekaj ur v dolgih vrstah. Polovica ljudi tam naj bi bili otroci, kar polovica od teh pa naj bi imela respiratorne težave, tudi zaradi tega, ker ljudje za ogrevanje zažigajo plastiko.

Od državnih institucij je prisotna le policija, pa še ta tu ne varuje migrantov, pač pa železniški peron na sami meji z Makedonijo, je dejal Turk. V samem šotorišču policije ni na spregled, a varnostnih težav naj ne bi bilo. Turk sam ni imel nikakršnih težav, migranti so mu celo ponujali prostor za prenočišče. Šotorišče opisuje kot "apokaliptični Rock Otočec", vendar brez varnostnikov, pri čemer ni videl nikakršnih pretepov ali česa podobnega.

Grčija naj bi po napovedih do konca prihodnjega tedna v različnih delih države zagotovila nastanitev za okoli 50.000 ljudi.

Bruselj čaka na načrt Aten
Medtem v Bruslju pričakujejo akcijski načrt Aten za ureničevanje priporočil EU-ja glede ponovne vzpostavitve nadzora na zunanjih mejah. Gre za del načrta za obnovitev normalnega delovanja schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah do konca leta, ki ga je v začetku marca predstavila Evropska komisija.

Grčija mora v načrtu pojasniti, kako namerava izvesti 50 posameznih priporočil, ki so jih članice EU-ja potrdile pred mesecem dni. EU od Grčije med drugim pričakuje izboljšanje postopkov registracije, vzpostavitev učinkovitega sistema obalnega nadzora na celotni meji s Turčijo in zagotovitev ustreznih nastanitvenih zmogljivosti za osebe, ki čakajo na konec procesa registracije.

Grčija bo po današnji predložitvi akcijskega načrta imela na voljo dva meseca časa za ukrepanje. Maja bo komisija znova ocenila razmere na grško-turški meji. Če Grčija ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija predlaga uporabo skrajne možnosti - uvedbo do dveletnega nadzora na delu ali po celotni notranji meji ene ali več članic.