390 ubitih civlistov, okoli 200.000 razseljenih. To so številke lanske rusko-gruzijske vojne. In leto pozneje? Mirovni dogovor se ne uresničuje, obtožbe se vrstijo, občasno znova zarožlja orožje.

Ob prvi obletnici vojne so v Tbilisiju hkrati zazvonili zvonovi, po vsej Gruziji pa so se z minuto molka poklonili žrtvam vojne. Po gruzijskih mestih so zadoneli tudi zvoki državne himne. V mestu Gori, med vojno najhuje prizadetim, so mladi oblikovali rdeče-belo gruzijsko zastavo, več sto ljudi pa je ob tem oblikovalo "človeško verigo".

"Diplomacija je porazila Rusijo"
Predsednik Mihail Sakašvili je v nagovoru ljudstva poudaril, da Moskvi grozi diplomatski poraz, ker druge države niso sledile njenemu priznanju neodvisnosti Južne Osetije in Abhazhije, še ene gruzijske separatistične regije. "Po zaslugi naših zahodnih prijateljev se Rusija spoprijema s popolnim diplomatskim porazom. Tako rekoč vse druge države na svetu so ostale zavezane gruzijski ozemeljski celovitosti," je dejal Sakašvili.

V četrtek opolnoči so kot znak žalovanja po vsej državi zagoreli tudi kresovi. Vojne se bodo spomnili tudi v Južni Osetiji, kjer bodo obletnico počastili s spominskim sprevodom, z minuto tišine in govorom predsednika Edvarda Kokojtija.

Medvedjev: Težka, a pravilna odločitev
Rusija medtem vztraja, da je storila prav, ko se je spustila v vojno z Gruzijo, Tbilisi pa ob tem obtožila, da poskuša "izbrisati" prebivalstvo Južne Osetije. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je odločitev, da v Gruzijo pošlje vojsko, opisal kot "najtežjo stvar". "Ruska federacija je morala odgovoriti hitro in tako rešila na tisoče življenj ter vrnila mir na Kavkaz, ki je bil resno ogrožen," je dejal v intervjuju, ki ga je objavil Kremelj.

Ruske enote v Južni Osetiji so v stanju pripravljenosti, Rusija pa je ZDA obtožila, da oborožuje gruzijsko "vojno mašinerijo". Skupine ruskih mladeničev se bodo pred polnočjo pridružile Južnim Osetijcem pri prižiganju sveč, da bi zaznamovali začetek "gruzijskega napada".

Hiter ruski odgovor
Spomnimo, sedmega avgusta lani so gruzijske sile po ukazu zahodno usmerjenega predsednika Sakašvilija vdrle v separatistično pokrajino Južno Osetijo, a so njihov napad ruski vojaki, tanki in letala v petdnevni vojni, ki je šokirala mednarodno skupnost, hitro porazili in se prebili daleč v notranjost Gruzije, nekdanje sovjetske države. Še danes ni jasno, kje natačno so bile ruske sile v noči gruzijskega napada, da so se lahko odzvale tako hitro, strani pa za začetek vojne še vedno krivita druga drugo.

Rusija in Južna Osetija tako govorita o agresiji Sakašvilija in njegove v ZDA izurjene in oborožene vojske, zaradi katere so se Rusi morali odzvati, da bi branili ruske mirovnike in civiliste z ruskimi potnimi listi. Gruzija po drugi strani vztraja, da je vsega kriva Rusija, ki je Tbilisi z vdorom kaznovala za obrat k Zahodu.

Spor o statusu pokrajin Južna Osetija in Abhazija sega še v čase carske Rusije, razplamtel pa se je v začetku 90. let, ko sta se pokrajini ob trdni podpori Moskve enostransko odcepili od Gruzije. Olje na ogenj je pred petimi leti začela prilivati še politika takrat izvoljenega predsednika Sakašvilija, ki je bil odločen Gruzijo potegniti stran od ruskega vpliva in se približati zahodnim integracijam, tudi Natu, kar je Moskvo še posebej "zbodlo".

Sarkozy glavni posrednik v sporu
Po petih dneh nasprotujočih si poročil, obtožb in fotografij tankov na uničenih ulicah južnoosetijske prestolnice Chinvali so se boji končali z dogovorom o prekinitvi ognja, pri katerem je sodelovala Evropska unija pod vodstvom francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

Rusija priznala neodvisnost pokrajin
Rusija, ki je z ostrim odzivom nedvomno poslala jasno sporočilo, kdo ima vpliv v kavkaški regiji, je nekaj dni po koncu vojne Južno Osetijo in Abhazijo priznala kot neodvisni državi in na njunem ozemlju razporedila več tisoč vojakov. To potezo Gruzija razume kot okupacijo. Rusija je poleg tega preprečila podaljšanje mandata opazovalnim misijam Združenih narodov in Organizacije za varnosti in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Gruziji, s čimer je dejansko preprečila nadaljnji nadzor mednarodnih sil nad razmerami na teh območjih.

"Nepremišljena avantura" Gruzije?
Tbilisi je seveda proti vsem tem ukrepam protestiral, a velike podpore ni dobil. Gruzija si je namreč zaradi vdora v Južno Osetijo, ki so ga nekateri označili za nepremišljeno avanturo, zapravila velik del ugleda, nekateri strokovnjaki trdijo, da so se zaradi te vojne zmanjšali tudi njene možnosti za vstop v Evropsko unijo in Nato.

30.000 ljudi še vedno razseljenih
In medtem ko si je gruzijsko gospodarstvo opomoglo, vlada pa je ohranila položaj, so največje žrtve avgustovske vojne še danes preprosti ljudje. Po poročilu organizacije Amnesty International leto dni po koncu spopadov brez strehe nad glavo še vedno živi okoli 30.000 prebivalcev, med njimi je večina Gruzijcev, ki se ukvarjajo tudi z dostopom do osnovnih življenjskih potrebščin. Spopadi so sicer z domov skupaj pregnali okoli 200.000 ljudi, 38.500 izmed njih je iz Južne Osetije pobegnilo v Rusijo, kjer jih še vedno živi 4.000.

Kljub uradnemu premirju se strasti med Gruzijo in Rusijo še niso umirile. Tbilisi je v četrtek tako spet dejal, da je bil napad njihovih sil le odziv na tajno rusko invazijo v Južno Osetijo. Kremelj vztrajno zanika, da so oni storili prvi korak, in Gruzijo obtožuje "dobro načrtovanega kazenskega dejanja".