Dobrega poznavalca Rusije je MMC ob prvi obletnici začetka gruzijsko-ruske vojne vprašal, ali bi bil nov spopad med državama mogoč, odgovoril pa je tudi na vprašanje, kaj sprememba v Beli hiši pomeni za njun odnos.

Kako ocenjujete odnose med državama po letu dni?
Odnosi so na najnižji mogoči točki, kar je razumljivo. Vsi pogovori med državama so zamrznjeni, tako da zelo težko govorimo o kakršnih koli odnosih. Edina oblika komunikacije so medsebojno obtoževanje o kršitvah sporazuma Sarkozy-Medvedjev, občasni spopadi na ločitveni črti itd.

Menite, da bo med državama v kratkem znova izbruhnil vojaški spopad?
To je trenutno malo verjetno, saj Gruzija nima vojaške moči, da bi se spustila v nov spopad z Rusijo. Seveda so vedno mogoči manjši spopadi na ločitveni črti, ki lahko prerastejo v resnejše spopade, vendar menim, da nobeni od sprtih strani še ni v interesu nova vojna. Sicer pa je mir na območju danes bolj kot z dejanji Gruzije pogojen s širšim kontekstom regije, kjer se je zaostrila Velika igra ali geopolitična in geostrateška vojna za dostop do energetskih virov v Srednji Aziji in Kaspijskem bazenu. V tej igri je Gruzija edino zahodno okno v te predele in v kolikor bi se ta igra za rusko stran razvijala neugodno, potem bi lahko prišlo do ruskih akcij, ki bi to okno zaprle.

Po prihodu Baracka Obame so rusko-ameriški odnosi naredili korak naprej, vsaj retorično. Kako, če sploh, to vpliva na ruski odnos do Gruzije?
Sam ne bi dejal, da so se rusko-ameriški odnosi bistevno izboljšali, tudi retorično, saj je podpredsednik Biden z nedavnimi izjavami v Tbilisiju dobil precej hladen in oster odziv Moskve. Rusko-ameriški odnosi imaj o vpliv na ruski odnos do Gruzije predvsem posredno in v luči ruskega razumevanja Gruzije, kot ameriške izpostave v regiji, ki je strateškega pomena za Rusijo. Na ruska dejanja v Gruziji in kavkaško-kaspijski regiji bo najbolj vplival razplet Velike igre za energetske vire v Kaspijskem bazenu in Srednji Aziji. Ta igra je vsaj z ruskega stališča s podpisom medvladnega sporazuma v Turčiji o gradnji plinovoda Nabucco dobila povsem nove razsežnosti, saj Rusija trdi, da poskušajo ZDA in EU Rusiji onemogočiti doseganje strateških energetskih interesov oziroma naj bi bil cilj teh dejavnosti Rusiji onemogočiti neodvisen ek onomski razvoj. Še več, ruski analitiki govorijo, da gre za ekonomsko obliko izolacije, kakršni je bil priča SZ v času hladne vojne, in da to zahteva temu primeren odgovor. No, in v tem kontekstu postane vloga Gruzije ključna, saj je to edina od Rusije neodvisna pot za plin in nafto na Zahod. In Rusija bi lahko v primeru neuspeha drugih sredstev z vojaško akcijo preprečila uporabo Gruzije kot koridorja za kaspijske in srednjeazijske energente.

Še posebej pomemben bo razvoj projekta Južni tok, kjer bi lahko npr. na predvolilnih nastopih napovedan odstop nove bolgarske vlade od sporazuma z Rusijo privedel do zaostritve v tej energetski vojni med Rusijo in Zahodom, in to bo odločalo o usodi Gruzije bolj kot pa samo ameriško-ruski odnosi, seveda pa nizka raven teh odnosov ne bi blagodejno vplivala na odnose med Rusijo in Gruzijo. Še posebej, ker bi lahko postale ameriške dejavnosti pri obnovi gruzijske vojske povod ali, bolje rečeno, opravičilo za rusko vojaško posredovanje.

Kaj rusko-gruzijski odnosi pomenijo za gruzijske težnje po vstopu v Nato?
Nekako se danes ocenjuje, da je širitev Nata popolnoma zastala in tudi ni več prioriteta. Tako da te težnje sicer otežujejo rusko-gruzijske odnose, vendar je tako Moskvi kakor tudi Tbilisiju jasno, da do širitve v naslednjih petih letih realno ne more priti. Bo pa ta tema ostala pomembna medijska tema v rusko-gruzijski medijski vojni, ki se ni končala s prekinitvijo spopadov na tleh.