Hegseth je med obiskom s panamsko stranjo podpisal memorandum o poglobitvi sodelovanja pri varovanju Panamskega prekopa. Ta je po njegovih besedah priložnost za oživitev ameriških vojaških oporišč v Panamski ožini, pri čemer bi ameriške sile sodelovale s panamskimi na način rotacije.

Omenil je tudi možnost skupnih vaj in dodal, da si ZDA prizadevajo za prost prehod svojih vojaških ladij skozi Panamski prekop.

Panamska stran je idejo o oživitvi ameriških vojaških oporišč zavrnila. "Panama je prek predsednika (Joseja Raula) Mulina jasno povedala, da ne moremo sprejeti vojaških oporišč," je na skupni novinarski konferenci s Hegsethom dejal minister za varnost Frank Abrego.

Že pred tem je Hegseth, ki se je med obiskom sešel tudi z Mulinom, dejal, da bodo Panama in ZDA skupaj zagotovile varnost prekopa, češ da ne morejo dopustiti, da Kitajska ali katera koli druga država ogrozi njegovo delovanje.

ZDA, ki so prekop zgradile in odprle leta 1914, so nadzor nad njim leta 1999 predale Panami. Predsednik Donald Trump je večkrat zagrozil, da bodo ZDA znova prevzele nadzor nad objektom, prek katerega poteka približno 40 odstotkov ameriškega zabojniškega prometa in pet odstotkov svetovne trgovine nasploh.

Od leta 1979 do uradne predaje prekopa leta 1999 so ZDA Panami v skladu s sporazumom, ki sta ga leta 1977 sklenila nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter in takratni de facto voditelj Paname Omar Torrijos, predale tudi vojaška oporišča in številne druge vojaške objekte na območju, s pomočjo katerih so nadzorovale prekop.

Nekatera so sicer opustili že pred tem. V času ameriške invazije v Panami leta 1989 so nekatera oporišča začasno znova odprli.