Protestniki trdijo, da zakon iz leta 2023 krši njihove pravice do zemlje prednikov, ki so zapisane v ustavi države, in nekaterim plemenom onemogoča, da bi znova pridobila ozemlja, ki so jih morali zapustiti zaradi kmetijske in gozdarske industrije, je poročal Deutsche Welle.

Spor je dosegel vrhovno sodišče, na katerem je bila ustanovljena posebna skupina, ki naj bi poskušala najti skupni jezik med skupinami staroselcev in močnim kmetijskim sektorjem.

Vendar se je krovno združenje staroselcev, ki nasprotuje zakonodaji, umaknilo iz pogovorov in trdi, da že sam obstoj zbornice krši njihove ustavne pravice.

Na vsakoletnem protestu Terra livre (v portugalščini: Svobodna zemlja) se je ta teden v Brasilii zbralo več tisoč pripadnikov avtohtonih prebivalcev iz Amazonije in Oceanije.

Napetosti so narasle, ko so varnostne sile v četrtek s solzivcem razgnale protestnike, ki so se približali kongresu. Uradniki brazilskega parlamenta so obtožili aktiviste, da so poskušali vdreti v stavbo, ti pa so to zanikali.

Brazilija, največja proizvajalka nafte v Latinski Ameriki

V četrtek je 180 staroselskih in podnebnih skupin z vsega sveta predsednika konference COP30 Andreo Correo do Lago pozvalo, naj prepreči nova črpanja nafte in zmanjša proizvodnjo zemeljskega plina.

V pismu so pozvali konferenco COP30, naj podpre prehod na obnovljive vire energije in obnovi svetovno zavezo o postopnem opuščanju fosilnih goriv in omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje nad predindustrijsko ravnjo.

Predsednik Luiz Inacio Lula da Silva se je po vnovičnem prevzemu oblasti leta 2022 zavezal, da bo zaščitil zemljiške pravice staroselcev in ustavil krčenje gozdov, ki se je pod njegovim predhodnikom Jairjem Bolsonarom izjemno povečalo. Lula želi nadaljevati tudi vrtanje na morju približno 500 kilometrov od ustja Amazonke.