Rudarji so bili v rudniku ujeti od preteklega četrtka, v nesreči pa niso bili poškodovani. Ker njihovi agoniji ni bilo videti konca, so začeli tožiti zaradi zdravstvenih težav.

Reševalci so do rudarjev, ki so bili ujeti v hodniku okoli 200 metrov pod zemljo, napredovali zelo počasi, saj jim je ves čas grozila nevarnost novih podorov. Reševalci so se sicer prebili dovolj blizu, da so rudarje oskrbeli s kisikom, vodo in tekočo hrano.

Rudarje pričakal tudi predsednik
Rudarje, stare od 22 do 59 let, med njimi sta bila tudi oče in sin, so ob prihodu iz rova pričakali presrečni svojci in perujski predsednik Ollanta Humala.

Rudarji, zaviti v odeje in s sončnimi očali, ki so njihove oči ščitila pred dnevno svetlobo, so iz rudnika bakra Cabeza de Negro prišli ob 7. uri po krajevnem času (ob 14. uri po srednjeevropskem času). Eden izmed rudarjev je imel težave pri hoji, dihal pa je s pomočjo maske.

"Pripovedovali smo si šale, da smo ohranjali upanje na rešitev, in tekali naokoli, da nam je bilo toplo," je Edwin Bellido Sarmiento, eden izmed rudarjev, povedal po rešitvi.

Rudarji so izkoriščali zapuščen rudnik
Rudnik Cabeza de Negro okoli 300 kilometrov južno od prestolnice Lima je brez obratovalnega dovoljenja, lastniki pa so ga opustili že pred več kot dvema desetletjema, vendar ga tamkajšnji rudarji še naprej izkoriščajo. Lani je v nesrečah v perujskih rudnikih umrlo več kot 50 ljudi.

Reševanje perujskih rudarjev je obudilo spomine na reševanje njihovih 33 čilskih kolegov iz rudnika San Jose, ki so bili 700 metrov pod zemljo ujeti 69 dni, preden so jih oktobra 2010 rešili s posebno kapsulo.