Izvolitev iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada leta 2009 je v državi sprožila množične proteste, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve, vodje opozicijskih demonstrantov pa so aretirali. Zato bodo marčevske parlamentarne volitve prva preizkušnja podpore iranskemu predsedniku.

Ajatola napovedal, da bo na volitvah obračunal z Ahmadinedžadom
Vrhovni verski vodja ajatola Ali Hamenej, ki ga podpirajo konservativci, je že pred časom napovedal, da bo s svojimi podporniki parlamentarne volitve izkoristil za "obračun" z Ahmadinedžadom. Ta naj bi se vpletal v teokratske zadeve in spodkopaval ajatolov položaj. Ahmadinedžadu, ki ga podpirajo desničarsko-radikalne skupine, ki se osredotočajo na socialno pravičnost in razredni boj, pa očitajo tudi naraščajoče cene prehrane in goriva v državi.

V Iranu, ki ima 75 milijonov prebivalcev, je lahko svoj glas oddalo 48 milijonov polnoletnih Irancev, ki imajo volilno pravico. Kot je znano, je več kot polovica od 3.444 kandidatov konservativcev, ki so zvestih vladajoči eliti in načelom islamske revolucije. Po pričakovanjih naj bi na petkovih volitvah dobili večino.
Volišča bi se morala zapreti ob 14.30 po srednjeevropskem času, a so bila odprta dve uri dlje zaradi velikega zanimanja volivcev. Rezultati bodo znani v nedeljo ali ponedeljek.

V Iranu ni članov neodvisne mednarodne komisije, ki bi nadzorovala potek volitev ali štetje glasov.

Parlamentarne volitve smernica predsedniških volitev
Če bi se v iranskem parlamentu okrepila moč ajatolovih zaveznikov, bi to lahko postavilo pod vprašaj predsedniške volitve leta 2013, na katerih naj bi kandidiral šef Ahmadinedžadovega kabineta Rahim Mašai. Ahmadinedžad namreč ne more že tretjič kandidirati na mesto predsednika. Na marčevskih volitvah pa ne kandidirajo kandidati opozicijskega Zelenega gibanja, saj so njegovi voditelji še od predsedniških volitev v hišnih priporih. Prav tako pa trdijo, da volitve ne bodo poštene in svobodne.

Izidti volitev sicer ne bodo imeli večjega vpliva na odnose islamske republike s svetom – sporna vprašanja glede jedrskega programa in z njim povezanih sankcij in možnosti izraelskega napada so notranjepolitična zadeva, ki je že zdaj pod nadzorom ajatole Hameneja in njegovih svetovalcev.
"Nizka volilna udeležba bi lahko sprožila napad tujih sil"
Iransko vodstvo si želi čim višjo volilno udeležbo, saj bo to pomemben pokazatelj podpore vladajoči eliti. Tako na predvolilnih plakatih volivce opozarjajo, da bi z nizko volilno udeležbo spodbudili tuje sile, tu je imel ajatola v mislih predvsem ZDA in Izrael, da v državi izvedejo vojaški napad. Zadnjih volitev leta 2008 se je udeležilo 61 odstotkov volivcev, na prejšnjih volitvah pa je udeležba dosegla tudi 70 odstotkov.