Najbolj so nad iranskim jedrskim programom zaskrbljeni v Izraelu. Foto: EPA
Najbolj so nad iranskim jedrskim programom zaskrbljeni v Izraelu. Foto: EPA
Iran
Letos bo minilo deset let od prvega razkritja jedrskega objekta za bogatenje urana v Iranu. Foto: EPA

"Trenutno je naša strategija taka: če bomo zaslutili, da hočejo naši sovražniki ogroziti iranske nacionalne interese in se odločijo za to, potem bomo ukrepali in ne bomo čakali na njihove akcije," je dejal namestnik vodje iranskih oboroženih sil Mohamad Hedžazi.

Iran je na udaru mednarodnih sankcij zaradi njegovega jedrskega programa, za katerega na Zahodu menijo, da je le krinka za razvoj jedrskega orožja, medtem ko Teheran zatrjuje, da gre za miroljuben program. Če bi se Iran dokopal do jedrskega orožja, bi bil poleg Izraela druga država na Bližnjem vzhodu s tem smrtonosnim orožjem.

Iranske oblasti zaradi vse strožjih sankcij grozijo, da bodo zaprle strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero se prepelje petina vse svetovne nafte. Ožina je vitalnega pomena tudi za izvoz nafte iz zalivskih držav, med njimi tudi Irana, a Teheran se po sankcijah spopada z zmanjševanjem povpraševanja po njegovih surovinah.

ZDA in Izrael niso izključili možnosti napada na iranske jedrske objekte, če pogajanja s Teheranom ali sankcije ne bodo zaustavile jedrskih ambicij islamske republike.

Pozitiven odziv Irana na ponudbo EU-ja
V Iranu so trenutno inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki od Teherana pričakujejo pojasnila glede obveščevalnih podatkov, ki nakazujejo vojaško razsežnost jedrskega programa.

Ameriški vojaški obveščevalci menijo, da bo Iran odgovoril na morebiten napad na svoje ozemlje, vendar je malo verjetnosti, da bi sam izzval konflikt. Po njihovih podatkih pa Izrael še ni sprejel odločitve o morebitnem napadu na Iran.

Iransko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da so iranske jedrske dejavnosti pravica, o kateri se ne bodo pogajali. "Vprašanje miroljubnih jedrskih aktivnosti naše države bo na dnevnem redu pogovorov med Iranom in petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN-a ter Nemčije," je sporočil predstavnik ministrstva Ramin Mehmanparast.

Po njegovih besedah je glavna zahteva Teherana priznanje njihove pravice do posedovanja jedrske tehnologije v miroljubne namene.

Kljub napetostim zaradi iranskega jedrskega programa v zadnjem času pa se je Teheran pred dnevi pozitivno odzval na ponudbo visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton za ponovno oživitev pogovorov s šesterico svetovnih velesil o svojem jedrskem programu.