Katalonci naj bi se v skladu s prvotnimi načrti o samostojni poti odločali na referendumu po škotskem zgledu, vendar je ustavno sodišče septembra sprejelo pritožbo španske vlade in zadržalo izvedbo. Regionalna vlada v Barceloni je nato postopek spremenila v alternativno obliko glasovanja, ki jo je na ustavnem sodišču doletela enaka usoda kot referendum.

Za organizacijo glasovanja se je javilo več kot 40.000 prostovoljcev, pri čemer ni uradnega volilnega registra in v procesu ne sodeluje volilna komisija. Katalonske oblasti ocenjujejo, da lahko svoj glas odda okoli 5,4 milijona prebivalcev, vključno s tujci s stalnim prebivališčem v regiji.

Volivci so na glasovnicah soočeni z vprašanji, ki sta bili predvideni že za referendum: Ali želite, da Katalonija postane država? Če je tako, ali želite, da je Katalonija neodvisna država?

Do 13. ure več kot milijon oddanih glasov
Kot je sporočila podpredsednica regionalne vlade Joana Ortega, je med 9. in 13. uro glasovalo 1.142.910 ljudi. Po vsej avtonomni pokrajini je odprtih skoraj 7.000 volišč, ki naj bi se zaprla ob 20. uri.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vsaka volilna enota razpolaga s kartonsko volilno škatlo in prenosnim računalnikom, ki ga je po navedbah nekaterih prostovoljcev zagotovila regionalna vlada. Na voliščih udeležbo volivcev in volivk zapišejo tako na pisnem seznamu kot v računalniškem programu, tako da naj večkratna oddaja glasu ne bi bila mogoča.

Glasovanje poteka mirno. Policija poroča le o enem incidentu. V mestu Girona na severu pokrajine je policija aretirala pet mlajših moških, ki so poškodovali eno izmed volišč. Ob vstopu na volišče so žalili udeležence glasovanja in uničevali volilne škatle ter volilno gradivo.

Vilfan: Slovenija je za volivce "ideal"
Glasovanje v Kataloniji spremlja poslanec ZaAB-a Peter Vilfan kot gost nevladne organizacije Svet za javno diplomacijo Katalonije (DIPLOCAT). Kot je dejal za MMC, so ljudje navdušeni, ko izvejo, da prihaja iz Slovenije. "Vi ste se že osamosvojili," mu govorijo. Kot je dodal, jim Slovenija zaradi tega predstavlja nekakšen ideal.

Glede legitimnosti takšnega glasovanja je Vilfan poudaril, da ne gre za referendum, pač pa za participacijo volivcev, torej povsem "neuradno in neobvezujoče" glasovanje. Edino, kar je pri tem glasovanju uradnega, so prostori, je pojasnil Vilfan. Glasuje se namreč v šolah in prostorih občin. Kot je dejal Vilfan, je pred glasovanjem obstajal strah, da bo španska nacionalna policija zaradi nesprejemljivosti referenduma za vlado te prostore zaprla, vendar se to ni zgodilo.

Skupina Katalonska civilna družba, ki nasprotuje neodvisnosti Katalonije, je v svoji pritožbi sicer menila, da je kršena odločitev ustavnega sodišča, da katalonska vlada za organizacijo glasovanja ne sme uporabiti javnih sredstev.

Vilfan, ki je obiskal osem različnih volišč, opaža veliko gnečo in predvideva, da bo udeležba zelo velika. Na voliščih je zaznal predvsem zadovoljstvo in pozitivna mnenja, kar naj bi pomenilo, da večina volivcev podpira neodvisnost. Nasprotniki svojega mnenja na glas verjetno tako in tako ne bi izražali, je dodal.

Na volišča prihajajo tako starejši ljudje kot mlajši, je opazil Vilfan. Navsezadnje lahko glasujejo tudi 16-letniki.

Kriza okrepila želje po neodvisnosti
Težnje po neodvisnosti so se v Kataloniji, ki pomembno prispeva h gospodarstvu Španije, v zadnjih letih krepile. Številni menijo, da centralna vlada od njih vzame več, kot dobijo nazaj. H krepitvi teh občutij je veliko prispevala kriza, ki je med številnimi Katalonci še okrepila občutek nepravičnosti.

Zvodenela oblika glasovanja sodeč po anketi, objavljeni prejšnji teden v španskem časopisu El País, večine Kataloncev ne prepriča. Kritiki ga označujejo kot brez pomena, saj da se ga bodo udeležili predvsem podporniki neodvisnosti. Bi pa velika udeležba okrepila moč katalonskega voditelja Artura Masa v prizadevanjih za pogajanja z Madridom.

Izidi glasovanja naj bi bili znani v ponedeljek. Mas se namerava obrniti na španskega premierja Mariana Rajoya, ki naj bi ga zaprosil za nove pogovore o morebitnem novem finančnem dogovoru ali celo uradnem referendumu.