'Žal nam je' - celostranski oglas, ki ga je v več britanskih časnikih objavila Murdochova britanska založniška hiša News International. Foto: Reuters
'Žal nam je' - celostranski oglas, ki ga je v več britanskih časnikih objavila Murdochova britanska založniška hiša News International. Foto: Reuters

Imperij ameriško-avstralskega mogotca Ruperta Murdocha se podira kot hišica iz kart, saj ga zapuščajo sodelavci, nove preiskave in zaslišanja pa se napovedujejo kot po tekočem traku.

Stalnica tega poletja v evroobmočju je poleg sonca, plaž in zastojev na cesti tudi huda dolžniška kriza nekaterih držav. Grčija še naprej obljublja, da bo splezala na zeleno vejo, Italijani se želijo s sprejetjem varčevalnih ukrepov izogniti najhujšemu, nič kaj veliko "fiest" pa v bližnji prihodnosti ne čaka Španije. Kar pet njenih bank namreč ni prestalo obremenitvenih testov.

Krizna žarišča, kot sta Libija in Sirija, ostajajo, vse glasnejša pa so opozorila pred razmerami v državah Afriškega roga, ki mu ob suši in lakoti grozijo še bolezni, kot sta malarija in kolera.

Težko pričakovani izidi stresnih testov so pokazali, da je na njih padlo osem izmed 90evropskih bank. Preizkusa niso prestale ena avstrijska, pet španskih in dve grški banki. Namen testov je bil preveriti, kako so evropske banke pripravljene na stresne razmere. V Evropski uniji upajo, da bodo izidi testov okrepili zaupanje v evropski bančni sektor in pomirili napetosti na finančnih trgih zaradi dolžniške krize v območju evra. Foto: Reuters
To so težki dnevi za medijskega mogotca Ruperta Murdocha. Po razkritju škandala, da so novinarji njegovega tabloida News of the World vdrli v telefon pogrešane Britanke in izbrisali sporočila, ko je bil predal poln, v upanju, da bo njena družina lahko izvedela kaj novega, se težave kopičijo. Po 168 letih izhajanja so tabloid ukinili, informacije o ravnanju novinarjev so razjezile britansko javnost in sprožile preiskave, tudi v ZDA, Murdocha pa stale tako vpliva in ugleda kot denarja. Odstopila sta nekdanja odgovorna urednica tabloida Rebekah Brooks in glavni izvršni direktor Murdochove medijske družbe Dow Jones Les Hinton. Opravičilo položaja ne bo popravilo. Foto: Reuters
Afriški rog je prizadela najhujša suša v zadnjih 60 letih. Posebej je prizadeta Somalija, trpijo pa tudi ljudje v Etiopiji in Keniji. Za lakoto trpi najmanj deset milijonov prebivalcev teh držav, po podatkih Unicefa pa je podhranjenih približno dva milijona otrok. Po ocenah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) ima suša v Somaliji tako resne posledice, da jo gre ocenjevati kot najhujšo humanitarno katastrofo današnjega časa. Foto: Reuters
Južni Sudan je pet dni po osamosvojitvi postal 193. država članica Združenih narodov. Generalna skupščina je potrdila sprejem države v ZN, potem ko je Varnostni svet predtem priporočil sprejem te 54. afriške države v svetovno organizacijo. Nazadnje je nova država članica ZN-a leta 2006 postala Črna gora, štiri leta pred tem pa Vzhodni Timor in Švica. Južni Sudan je samostojnost razglasil pred več deset tisoč ljudmi in številnimi tujimi voditelji v prestolnici Džuba po skoraj petih desetletjih konfliktov s severom, ki so zahtevali milijone življenj. Foto: Reuters
Na reki Volgi, okoli 80 kilometrov od prestolnice Tatarstana Kazan, je med nevihto potonila izletniška ladja Bolgarija. 56 let stara ladja ni imela dovoljenja za prevažanje turistov, imela je številne tehnične pomanjkljivosti, poleg tega pa je bilo na njej preveč potnikov. Umrlo je 113 ljudi, med njimi številni otroci. Ruski premier Vladimir Putin je za tragedijo okrivil 'neodgovornost in pohlep'. Foto: Reuters
V Libiji se razmere ne umirjajo. Izbruhnili so siloviti spopadi za mesto Bir Ganam, kjer so uporniki proti Gadafijevemu režimu od glavnega mesta Tripolis oddaljeni samo 80 kilometrov. Uporniki, ki so v zadnjih tednih zavzeli del gorovja, ki se razprostira južno od libijske prestolnice, želijo prodreti proti severu in zavzeti mesto Garjan, strateško točko, s katere je mogoče obvladati južno avtocesto proti Tripolisu. Kontaktna skupina za Libijo je pred tem kot legitimne oblasti v Libiji priznala nacionalni prehodni svet upornikov v Bengaziju, Gadafi pa se je odzval z besedami, da ta poteza nima nikakršnega pomena za libijsko ljudstvo. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Barack Obama se zadnje dni ukvarja predvsem s pogajanji z republikanci o dvigu meje javnega dolga in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. Finančni minister Timothy Geithner je namreč določil drugi avgust kot datum, ko zvezna vlada ne bo več sposobna plačevati svojih obveznosti, če se dovoljena meja javnega dolga ne dvigne nad 14.300 milijard, kar je bilo uradno doseženo že maja. V 'igro' so se vključile tudi bonitetne hiše. Moody's je tako opozoril, da bo moral znižati kreditno oceno ZDA, če ne bo dogovora, sledili so mu tudi pri Standard & Poor'su. Foto: Reuters
Domačine in turiste na Hrvaškem je prestrašil obsežni požar na otoku Braču, ki naj bi bil najhujši požar v državi v zadnjem desetleju. Po štirih dneh je gasilcem ognjene zublje le uspelo pogasiti, ogenj pa je povzročil precejšnjo škodo na oljkah in gozdu, ni pa poškodoval hiš in ljudi. Vzrok požara še ni znan, policija pa sumi, da so ga zanetili turisti, ki so pekli na žaru. Foto: Reuters
Na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je prispel raketoplan Atlantis, ki bo z vrnitvijo prihodnji teden končal 30-letni ameriški vesoljski program. Četverica astronavtov je na ISS prinesla ameriško zastavo, ki jo bodo kot štafeto prejeli prvi astronavti iz komercialne rakete in jo ponesli s seboj nazaj na Zemljo. Ameriški predsednik Obama je zagotovil, da zdaj sledi novo razburljivo obdobje vesoljskih raziskav s človeškimi poleti. ZDA načrtujejo pristanek človeka na asteroidu, na Marsu in skorajšnje oskrbovanje ISS-ja s komercialnimi raketami. Foto: Reuters
Kolesarji na Dirki po Franciji so se poslovili od Pirenejev, prihodnji teden pa jih čaka še 'pekel' v Alpah. Foto: Reuters
Italijanska potapljača sta v akvariju v Gardalandu skušala preseči Guinnessov rekord v najdaljšem podvodnem poljubu. Poljubljala sta se kar tri minute in osem sekund. Foto: Reuters
Polna luna nad spomenikom Juscelinu Kubitschku v brazilski prestolnici Brasilia. Foto: Reuters
Velik del osrednje Evrope in Balkana se 'praži' v zelo visokih temperaturah, ki ponekod dosežejo celo 40 stopinj Celzija. Osvežitev v vodi, kot so to storili v Avstriji, je zato obvezna. Foto: Reuters