Blinken je sporazum opisal kot mejnik v sodelovanju med državama na področju gospodarstva, obrambe, varnosti in demokracije.

"Postajamo vse močnejši partnerji. Menim, da je to v dobro obeh držav, pa tudi v dobro regije in širše," je dejal odhajajoči prvi mož ameriške diplomacije in poudaril, da ZDA podpirajo zlasti prizadevanja Armenije za "uveljavitev neodvisnosti in suverenosti nad lastnim ozemljem".

Konkretno sporazum med drugim predvideva ameriško pomoč za gospodarske in vojaške reforme v Armeniji in začetek pogajanj o civilnem jedrskem sodelovanju, Erevan pa se bo tudi uradno pridružil koaliciji pod vodstvom ZDA za boj proti Islamski državi (IS).

Armenija navezuje stike z Zahodom

Armenija, nekdanja sovjetska republika, je bila tradicionalno ključna zaveznica Rusije, vendar je v zadnjih letih navezala tesnejše stike z Zahodom.

Nedavno se je Erevan distanciral od Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), vojaške zveze pod pokroviteljstvom Moskve, prejšnji teden pa je vlada premierja Nikola Pašinjana v parlament vložila predlog zakona o začetku postopka za pristop k EU-ju.

K ohladitvi je prispevala tudi pasivnost Rusije med zadnjima stopnjevanjema konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu, nazadnje septembra 2023, ko so azerbajdžanske sile po več kot 30 letih bojev prevzele nadzor nad gorato pokrajino, kjer so dotlej živeli večinoma Armenci.

"ZDA si seveda na vse mogoče načine prizadevajo, da bi v svoje lovke potegnile nove države," je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "ZDA na južnem Kavkazu nikoli niso imele posebej stabilizacijske vloge, prej nasprotno," je še dodal Peskov.

Obenem je poudaril pravico Armenije do diverzifikacije odnosov in dodal, da je Moskva še vedno zainteresirana za dobre odnose z nekdanjo sovjetsko republiko.

Čeprav Armenija ostaja pogodbena zaveznica Rusije, je večkrat dejala, da ne podpira vojne Moskve v Ukrajini, in je Ukrajini poslala humanitarno pomoč.