Demonstracije predstavljajo največji izziv Asadu, ki je leta 2000 na oblasti nasledil svojega pokojnega očeta Hafeza, potem ko je ta vladal 30 let. Foto: Reuters
Demonstracije predstavljajo največji izziv Asadu, ki je leta 2000 na oblasti nasledil svojega pokojnega očeta Hafeza, potem ko je ta vladal 30 let. Foto: Reuters
Homs
Protestniki v Homsu med molitvijo. Foto: Reuters
Sirija v primežu protestov

Zakon mora zdaj podpisati še sirski predsednik Bašar Al Asad, ki se sooča z doslej najhujšo grožnjo svoji vladavini.

Sirska vlada je tudi odločila, da ukine državno varnostno sodišče, ki je pristojno za sojenje političnim zapornikom, sprejela pa je še zakon, ki dovoljuje mirne demonstracije, a morajo protestniki shod prijaviti notranjemu ministrstvu in ta potem odloči, ali bo shod dovoljen ali ne.

Asad je odpravo izrednih razmer obljubil v soboto, vendar opozicija ni zadovoljna, saj meni, da gre le za obljube in bo sam še naprej vladal s trdo roko. "To je manever za pridobivanje časa," je dejal ugledni sirski pisatelj Jasin Hadž Saleh, ki je zaradi sodelovanja v prodemokratični skupini preživel 16 let v zaporu.

Opozicija tudi zahteva izpustitev političnih zapornikov, svobodo govora in večstrankarski politični sistem.

Kljub napovedi odprave izrednih razmer se protesti, ki so se po vzrou ljudskih vstaj v arabskem sveti začeli 15. marca, nadaljujejo.

Sirske varnostne sile so streljale na stotine protestnikov, ki so se čez noč zbrali v središču Homsa in vztrajajo, da bodo ostali, dokler ne bodo zrušili oblasti v državi. Tajna policija je protestnike v središču tretjega največjega sirskega mesta najprej pozvala, naj se umaknejo, nato pa so začeli streljati, pri čemer je bil ranjen najmanj en protestnik.

Kljub streljanju in poskusu policije, da bi protestnike razgnala s solzivcem, po navedbah ene izmed prič množica še vedno vztraja na osrednjem trgu Al Saa, ki so ga protestniki preimenovali v Tahrir po trgu v Kairu, kjer so se zbirale množice in dosegle padec vladavine dolgoletnega predsednika Egipta Hosnija Mubaraka.

"Vstaja oboroženih skupin"
Nekaj ur pred tem je sirska državna televizija predvajala izjavo notranjega ministrstva, ki je val nemirov v državi označilo za vstajo, ter posebej omenila Homs kot eno izmed dveh mest, kjer "oborožene skupine, ki pripadajo salafističnim organizaciji", skušajo ustrahovati prebivalstvo.

Ministrstvo je dodalo, da "njihovih terorističnih aktivnosti ne bodo tolerirali". Salafizem je stroga oblika sunitskega islamizma, ki ga številne vlade enačijo z oboroženimi skupinami, kot je Al Kaida.

Od začetka protestov 200 mrtvih
Različne organizacije za človekove pravice pravijo, da je od začetka nemirov v Siriji umrlo okoli 200 ljudi. Odkar so se pred približno mesecem dni iz mesta Deraa na jugu države začeli širiti nemiri po vzoru preostalih revolucij v arabskem svetu, so sirske oblasti okrepile prepoved delovanja neodvisnih medijev, ki nimajo dostopa v Homs in druga mesta, kjer potekajo demonstracije.

Washington Post: ZDA financirajo opozicijo
Zaskrbljenost zaradi odziva sirskih oblasti na proteste so izrazile ZDA. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mark Toner je dejal, da se Asad "spoprijema z zahtevami svojih ljudi po bolj demokratični smeri", in dodal, da bi moral "nasloviti legitimne želje svojega ljudstva".

Washington Post je v ponedeljek, sklicujoč se na ameriške diplomatske depeše, poročal, da ZDA tajno financirajo opozicijsko skupino Gibanje za pravičnost in razvoj s sedežem v Londonu. ZDA pisanje časnika zanikajo.

Sirija v primežu protestov