Ljudje predsednika obtožujejo tudi za reči, ki jim sam nikakor ne more biti kos. Zaostritev, ki so jo prinesli gospodarska in finančna kriza ter stečaji in množično odpuščanje delavcev, je dobila v Franciji obliko in razsežnosti, ki jih mnogi primerjajo s kaotičnim uporom leta 1968.

Bo francoski plamen podžgal tudi upore drugod?
Na eksplozivno ozračje, ki napoveduje socialne nemire, je pred dnevi opozorila tudi kandidatka na majskih predsedniških volitvah v Nemčiji Gesine Schwan, vendar jo je zaradi "širjenja neutemeljenega strahu" okrcala lastna socialdemokratska stranka, ki se zaostritev očitno boji bolj kot poraza svoje kandidatke. Vsekakor so zatrdili, da v Nemčiji ni nevarnosti za kaj takšnega, kot se dogaja v Franciji.

Delavci ne izbirajo sredstev
V Franciji se te dni dogajajo nenavadne oblike državljanske neposlušnosti: 300 delavcev ameriške tovarne avtomobilskih delov Molex je zajelo direktorja in vodjo kadrovske službe in ju 24 ur zadrževalo kot talca, dokler nista (začasno) preklicala odpustov iz dela. Podobno se je zgodilo v Sonyju, 3M-ju in Caterpillarju, kjer so hoteli odpustiti delavce ali zapreti podjetja.

Novo obliko stavke so poimenovani "bossnaping", torej vzetje vodilnih za talce. Sindikati, ki ne izbirajo besed za menežerje, ki so po njihovem mnenju "banditi, tatovi in podgane", podpirajo delavske protestnike in trdijo, da gre pri večini spornih primerov za zlorabljanje krize za prestrukturiranje podjetij, ki naj bi na račun odpuščanja lastnikom prinesla večje dobičke.

Vsi nasilni dogodki zadnjih tednov - ugrabitve menedžerjev in stavke - so se končali s popuščanjem uprav. Stavkajoči so deležni simpatij v javnosti, zato si oblast ne upa ukrepati in kaznovati ljudi za nasilje. Menedžerji trdijo, da oblast protizakonito paktira z "anarhisti".

Francoska vlada si je že v preteklih letih zatiskala oči pred nasilnimi in seveda protizakonitimi protesti kmetovalcev, ki so uničevali tovore s cenejšimi uvoženimi pridelki, ribičev, ki so pred dnevi zaradi evropskih kvot ulova preprečili ladijski promet skozi Rokavski preliv, in zaposlenih v energetskih koncernih EDF in GDF, ki so večkrat v različnih regijah protestno odklopili električni tok.

Projekt za pomiritev
V želji, da bi omilil proteste, je predsednik Sarkozy še pred 1.majem objavil program za zaposlovanje mladih. Več kot 20 % Francozov, mlajših od 25 let, je brezposelnih, zato bo država do poletja 2010 porabila 1,3 milijarde evrov za zaposlitev pol milijona mladih. Toda to je le ena od socialnih front, ki grozi z eksplozijo.

B. B.