Levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) naj bi glede na projekcije, ki so običajno zanesljiv kazalnik izidov, osvojilo od 172 do 215 sedežev v 577-članskem parlamentu.

Sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona naj bi osvojilo od 150 do 180 sedežev.

Nacionalni zbor (RN) pa naj bi osvojil od 115 do 155 sedežev. Po prvem krogu se je sicer ugibalo, ali bo tej stranki uspelo doseči celo absolutno večino v parlamentu.

76 sedežev je bilo že po prvem krogu razdeljenih kandidatom, ki so takrat zbrali več kot polovico glasov. Med njimi jih je 39 iz Nacionalnega zbora, tudi strankina dolgoletna vodja Marine Le Pen. Danes so volivci in volivke volili še preostale poslance in poslanke.

Za absolutno večino je sicer potrebnih 289 sedežev. Glede na napovedi bo tako francoski parlament v novem sklicu močno razdeljen med temi tabori, ki imajo povsem različne programe, med seboj pa še niso sodelovali.

Reuters poroča, da bi razdeljen parlament lahko vodil v nestabilno obdobje, razen če se levici uspe dogovoriti z drugimi strankami za sodelovanje.

Francoska ustava namreč določa, da naslednjih volitev ne sme biti najmanj leto dni, zato njihova takojšnja ponovitev ni mogoča.

Attal napovedal odstop

Francoski premier Gabriel Attal je medtem sporočil, da bo v ponedeljek zjutraj predsedniku Macronu ponudil svoj odstop. Dodal je, da bo funkcijo sicer opravljal, dokler bo to potrebno.

Dodal je, da nobena od skrajnih strani danes ni dobila večine, za kar je "zaslužen francoski duh".

Levica želi vladati

Attala je k odstopu pozval tudi vodja Nepokorne Francije, ene od članic levičarskega NFP-ja, Jean-Luc Melenchon. Vladanje naj prevzame leva koalicija, je dodal.

"Naš narod se je izognil najslabšemu," je v povezavi z izidom skrajne desnice še dejal Melenchon.

Tudi vodja socialistov Olivier Faure si ne želi vlade z Macronovim sredinskim taborom. Zavzel se je za prenovo Francije, med drugim z velikimi vlaganji v zeleni prehod ter večjo obdavčitvijo najbogatejših.

Generalna sekretarka Zelenih, ki so prav tako v levi koaliciji, Marine Tondelier je dejala, da želijo vladati, saj so zmagali na volitvah. "Danes je zmagala socialna pravičnost, danes je zmagala okoljska pravičnost in danes je zmagal narod," je dejala.

Levo zavezništvo je bilo oblikovano pred volitvami in vključuje stranke od komunistov in skrajne levice do socialistov in zelenih. Nimajo jasnega vodje niti ne skupnega programa.

Bardellajev očitek Macronu

Medtem je predsednik RN-ja in premierski kandidat te stranke Jordan Bardella dejal, da je Macronovo zavezništvo s skrajno levimi strankami francoski narod oropalo reforme politike, ki si jo je želel. Predsednik je državo vrgel v roke skrajne levice, je dejal Bardella.

Nekdanja dolgoletna vodja stranke Le Pen pa je zatrdila, da je bila njihova zmaga le preložena in da so "semena jutrišnje zmage v današnjem izidu".

V Elizejski palači pozivajo k previdnosti

Iz Elizejske palače so po objavi prvih projekcij pozvali k previdnosti pri interpretaciji izidov volitev. Predsednik ocenjuje, da je njegov sredinski blok po sedmih letih na oblasti še vedno zelo živ, so sporočili.

Predsednik bo počakal, da se oblikuje nova skupščina, preden bo sprejel potrebne odločitve, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še sporočili iz Elizejske palače. Macron pa danes naj ne bi nagovoril javnosti.

Trije glavni politični bloki

Potem ko je v prvem krogu pred tednom dni največji delež glasov osvojil RN, sta levi in sredinski tabor z namenom, da stranki preprečita absolutno večino, taktično umaknila 224 svojih kandidatov, tako da je število dvobojev v drugem krogu s 190 naraslo na 409, medtem ko se je število trobojev, ki je bilo v prvem krogu rekordno, padlo s 306 na 89.

S tem sta sta levi in sredinski tabor v enotah, kjer so potekali dvoboji, okrepila možnosti za izvolitev tistega, ki je stal nasproti kandidatu skrajne desnice.

"To je paradoks teh volitev. Pokazale so moč desnice, a morda bomo dobili premierja, ki bo z levice. Francozi so želeli kaznovati predsednika Macrona, a so se nazadnje ustrašili lastne drznosti," je za Radio Slovenija dejal politični analitik Dominique Moisi.

Marine Le Pen je v zadnjih dneh kampanje volivce in volivke znova pozvala, naj se udeležijo volitev in oddajo glas za njeno stranko. Njihov strankarski kandidat za premierja je komaj 28-letni Jordan Bardella.

"Je preprosto mlad politik, ki bo izvajal politiko svoje izkušene in spretne politične mentorice Marine Le Pen. Prihaja iz družine migrantov, v visoko francosko politiko se je zavihtel iz revnega pariškega predmestja v departmaju Seine Saint Denis, in pravi, da ga je politično oblikovala prav izkušnja bede pozabljenih francoskih predmestij. V skrajno desno stranko je vstopil pri 17, če bo premier, bo francosko vlado vodil nekdo, ki je dosledno vse svoje profesionalne izkušnje pridobil v stranki Marine Le Pen," je o Bardellaju v pogovoru za MMC dejala novinarka Manica J. Ambrožič.

Macron je predčasne volitve sklical po porazu svoje stranke na junijskih volitvah v Evropski parlament, z njimi pa je želel zaustaviti porast skrajne desnice, a se je po mnenju številnih uštel.

V državi poostrena varnost

V državi so razmere zelo napete. V štiri tedne dolgi kampanji, najkrajši v sodobni francoski zgodovini, je bilo po navedbah notranjega ministrstva tarča fizičnih napadov več kot 50 kandidatov. Za varnost bo zaradi možnosti nemirov po državi skrbelo približno 30.000 policistov, saj se oblasti bojijo izbruhov nasilja v večjih mestih. Oblasti so prepovedale tudi napovedan protest pred nacionalno skupščino.

Ker se po objavi izidov volitev zvečer bojijo izgredov, za nadzor skrbi dodatnih 30.000 policistov, od tega 5000 v Parizu. Nekatere trgovine in drugi objekti v središču Pariza so v strahu pred neredi že zavarovali svoje izložbe.

Že v soboto so volili na francoskih čezmorskih ozemljih, a prvi izidi od tam niso odločilni za končni izid volitev. Na Guadeloupu so sicer štirje dozdajšnji poslanci iz vrst neodvisnih in levice ohranili sedeže v skupščini, medtem ko je na Martiniquu in v Gvajani zmagala levica.