Na območju mesta Ras al Ain potekajo siloviti spopadi med turškimi in kurdskimi silami. Turška vojska in sirski uporniki, ki se borijo na njihovi strani, so v zadnjih štirih dneh napadli 120 kilometrov dolgo območje ob sirsko-turški meji po zraku in po tleh, poroča BBC.
Sirske demokratične sile (SDF), ki jih vodijo kurdske sile, so danes pozvale ZDA, naj znova prevzamejo svojo "moralno dolžnost" in zaprejo zračni prostor za turška letala.
"Naši zavezniki so nam zagotovili zaščito, a so nas nenadoma in brez opozorila zapustili z nepravično odločitvijo, da umaknejo svoje vojake s turške meje," je SDF, katerega glavni del tvori kurdska milica YPG, zapisal v sporočilu za javnost.
SDF je bil glavni zaveznik ZDA v boju proti t. i. Islamski državi (IS) v Siriji. V bojih do konca "kalifata" marca letos je 11.000 borcev SDF-ja.
Nemčija, Francija in Nizozemska prekinile izvoz orožja v Turčijo
Nemški zunanji minister Heiko Maas je v pogovoru za nemški časopis Bild am Sonntag povedal, da nemška vlada "ne bo izdajala novih dovoljenj za prodajo vse opreme, ki bi jo lahko Turčija uporabila v Siriji". Lani je Nemčija v Turčijo izvozila za 242,8 milijona evrov orožja, kar je predstavljalo tretjino vsega nemškega izvoza orožja. V prvih štirih mesecih letos pa je izvoz nemškega orožja v Turčijo znašal 184,1 milijona evrov.
Zaradi operacije proti Kurdom v Siriji je Nizozemska v petek začasno ustavila izvoz orožja v Turčijo. Namestnik nizozemskega premierja Hugo de Jonge je sporočil, da v času turške operacije v Siriji ne bodo odobrili izvoza orožja v Turčijo. Po poročanju nizozemskih medijev je Nizozemska lani v Turčijo izvozila za 29 milijonov evrov orožja, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Švedska pa je napovedala, da bo iskala podporo za embargo na izvoz orožja v Turčijo na ravni EU-ja. Stockholm sicer že lani in letos ni odobril izvoza vojaške bojne opreme v Turčijo.
Že pred tem sta tudi Norveška in Finska ustavili izvoz orožja in vojaške opreme v Turčijo.
"Tudi če naši zavezniki podpirajo teroristično organizacijo, tudi če bomo ostali sami, tudi če je uveden embargo, ne glede na to, kaj počnejo, se mi borimo proti teroristični organizaciji," je prekinitev dobave orožja komentiral turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu.
Sto smrtnih žrtev in sto tisoč beguncev
Turški letalski napadi na kurdska mesta in silovito topniško obstreljevanje je od srede zahtevalo že številna življenja. Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu navaja 28 kurdskih civilnih žrtev in 74 borcev SDF-a. Po turških podatkih naj bi bilo ubitih več sto kurdskih borcev. Na turški strani meje naj bi bilo ubitih 17 civilistov.
Najmanj 100.000 ljudi je po podatkih Združenih narodov pred ofenzivo na severovzhodu Sirije zbežalo s svojih domov. Kurdske oblasti na območju poročajo o 190.000 beguncih.
Zaradi turške ofenzive so se danes v Kairu na izrednem zasedanju sešli zunanji ministri Arabske lige. Varnostni svet ZN-a so pozvali, naj Turčijo prisili k ustavitvi operacije in umakne svoje sile iz Sirije. Slišati je bilo tudi predloge, da bi Sirijo znova sprejeli v Ligo, potem ko so jo leta 2011 ob izbruhu arabske pomladi in protestov suspendirali.
SDF: Turški napadi obudili Islamsko državo
SDF je ob tem posvaril, da je turška ofenziva že obudila preostanke t. i. Islamske države na območju. "Turška invazija ni več samo grožnja obuditve IS-ja, temveč ga je že obudila in aktivirala njihove celice v Kamišliju in Hasaki ter na drugih območjih," je dejal uradnik SDF-a Redur Xalil in izpostavil napada z avtomobilom bombo v obeh mestih.
V Hasaki je napadalec razstrelil avtomobil pred zaporom, kjer so zaprti pripadniki IS-ja. SDF je na območje poklical okrepitve, da bi preprečil pobeg zapornikov, Al Džazira navaja Sirski observatorij za človekove pravice.
Protesti v Evropi in iraškem Kurdistanu
V iraškem mestu Erbil pod nadzorom Kurdov se je na ulicah zbralo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo turški invaziji, med njimi pa po poročanju Al Džazire vlada tudi občutek, da so jih ZDA izdale. Množični protesti kurdske skupnosti potekajo tudi v Parizu, nemških mestih in na Cipru ter v Grčiji.
Siloviti boji za Ras al Ain
Turška vojska sporoča, da so v okviru ofenzive, za katero Turčija sicer ni pridobila dovoljenja Varnostnega sveta ZN-a, od "teroristov" prevzeli nadzor nad 14 sirskimi vasmi. Vojska je dodala, da so v zadnjih osmih urah "nevtralizirali" 73 kurdskih borcev, skupaj do zdaj pa 399.
Kot poroča Al Džazira, turške oblasti pogosto uporabljajo izraz "nevtralizirali", ki naj bi se nanašal na to, da so se borci ali vdali ali so bili ubiti oziroma zajeti. Kurdska stran medtem pravi, da so izgubili le 29 borcev. Kot sporoča Ankara, so umrli tudi trije turški vojaki.
Reuters navaja vir v turških varnostnih silah, ki je dejal, da so sirski uporniki, ki imajo podporo Turčije, zasedli središče mesta Ras al Ain, vendar je predstavnik Sirskih demokratičnih sil (SDF), v katerih prednjačijo kurdski borci, to zanikal.
Dopisnik francoske tiskovne agencije AFP s terena poroča, da so turške enote in z njimi povezani sirski uporniki vstopili v mesto, da pa ga še niso zavzeli.
SDF je sporočil, da turške sile mesta niso zavzele, da pa se je del kurdskih borcev zaradi bombardiranja začasno umaknil in nato začel protinapad.
Turško obstreljevanje blizu položaja ameriške vojske
Ob mestu Kobane kljub umiku ameriških vojakov iz območja turškega napada stoji opazovalna točka ameriške vojske, blizu katere so v petek zvečer padli turški topniški izstrelki. Poškodovanih ni bilo, so sporočili z ameriškega obrambnega ministrstva.
Tiskovni predstavnik ministrstva Brook DeWalt je povedal, da je eksplozija odjeknila samo nekaj sto metrov od kraja, za katerega turška stran ve, da so tam ameriški vojaki. Poudaril je, da ZDA od Turčije zahtevajo, da se izogiba akcijam, ki bi lahko privedle do takojšnjega odgovora, in da se ameriška vojska ni umaknila iz mesta Kobane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To je bilo prvič, odkar je Turčija v sredo začela operacijo proti kurdskim Ljudskim zaščitnim enotam (YPG), da je bilo na bojni črti oporišče koalicijskih sil.
Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da se je incident zgodil okoli 21. ure po krajevnem času zunaj območja nadzora, ki ga želi Turčija z ofenzivo vzpostaviti ob svoji meji s Sirijo.
DeWalt je še ponovil, da ZDA nasprotujejo turškemu vojaškemu posredovanju v Siriji, še posebej pa turškim operacijam na območjih, kjer je Ankara seznanjena z navzočnostjo ameriških vojakov.
Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da niso namerno streljali na položaj ameriške vojske. Trdijo, da so zadeli kurdski položaj v odgovoru na napad na turškega s strojnicami in raketami kilometer, daleč od ameriškega oporišča. Dodali so, da so obstreljevanje končali, ko so z njimi stopili v stik ameriški predstavniki.
Trump dal pooblastila za uvedbo sankcij
Medtem je ameriški finančni minister Steven Mnuchin povedal, da je dal predsednik ZDA Donald Trump s predsedniškim ukazom svoji vladi široka pooblastila za uvedbo sankcij proti Turčiji, čeprav jih še ne bodo uvedli.
Gre torej le za možnost uvedbe sankcij, ki bi bile po Mnuchinovih besedah "zelo obsežne". Kot je dodal, lahko ZDA "blokirajo turško gospodarstvo", poroča BBC.
Obrambni minister Mark Esper pa je Ankaro posvaril pred sicer nedoločenimi "resnimi posledicami", če ne bo ustavila svojega napada na sirske Kurde. Turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogan je obtožil "impulzivnih dejanj" in opozoril, da turška operacija ogroža varnost v taboriščih, kjer so kurdske sile zaprle IS-jeve borce.
Glede turškega posredovanja je Trump dejal: "Ne želimo, da ubijejo veliko ljudi. Če moramo uporabiti sankcije, jih bomo."
Medtem predstavniki obeh strank v kongresu pripravljajo predlog zakona o sankcijah proti Turčiji. Tarče sankcij bi bili turški uslužbenci in banke, vpleteni v ofenzivo, predlog zakona pa sta vložila demokrat Eliot Engel in republikanec Mike McCaul iz kongresnega odbora za zunanje zadeve.
Napovedani turški napad na Kurde v Siriji je sledil takoj po umiku ameriških enot, ki so bile na severovzhodu Sirije skupaj s kurdskimi silami, zaradi česar so kurdski borci, ki so bili ob podpori ZDA ključni v boju proti IS-ju, dejali, da jih je Washington izdal.
Putin: Kdor v Siriji ni legitimno, naj jo zapusti
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem pozval tuje države, naj umaknejo svoje sile iz Sirije. "Kdor je nelegitimno na ozemlju neke države, v tem primeru Sirije, mora zapustiti to ozemlje. To velja za vse države," je dejal Putin.
Dodal je, da so ruske sile v Siriji pripravljene na odhod, takoj ko jim bo nova legitimna sirska vlada sporočila, da ne potrebujejo več njihove pomoči.
Iran ponuja mediacijo
Iranski zunanji minister Džavad Zarif je ponudil pomoč Teherana pri vzpostavitvi dialoga med sirsko vlado, sirskimi Kurdi in Turčijo. Spomnil je na 21 let star varnostni dogovor iz Adane, ki zahteva, da Damask preneha nuditi zaščito Delavski stranki Kurdistana (PKK), še poroča Al Džazira.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje