Prvo ladjo mistral so Rusi že krstili in jo poimenovali Vladivostok. Drugo so krstili za Sevastopol, po mestu na Krimskem polotoku, ki si ga je Rusija priključila marca. Foto: Reuters
Prvo ladjo mistral so Rusi že krstili in jo poimenovali Vladivostok. Drugo so krstili za Sevastopol, po mestu na Krimskem polotoku, ki si ga je Rusija priključila marca. Foto: Reuters
Doneck
V spopadih na vzhodu Ukrajine je bilo od aprila ubitih več kot 4.300 ljudi. Foto: Reuters

O preložitvi dobave napredne vojaške ladje se je govorilo že nekaj časa, saj se je Francija znašla pod pritiski zaveznic, ki so od nje zahtevali zamrznitev izročitve zaradi vpletanja Rusije v ukrajinsko krizo. "Predsednik republike ocenjuje, da trenutni položaj na vzhodu Ukrajine še vedno ne dovoljuje dostave prve ladje," so sporočili iz urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda.

Prvo izmed dveh tehnološko naprednih ladij razreda mistral, ki lahko nosita po 16 helikopterjev, več kot 50 oklepnikov ter 700 mornarjev, naj bi glede na prvotno pogodbo, podpisano leta 2011 in vredno 1,2 milijarde evrov, izročili ruski mornarici v mestu Saint-Nazaire na zahodu Francije.

Že pred tednom dni je Moskva opozorila Pariz pred resnimi finančnimi posledicami, če do konca leta ne bodo prejeli ladje. Zdaj se je oglasil namestnik ruskega obrambnega ministra Jurij Borisov in sporočil, da "bodo potrpežljivo čakali" in trenutno ne načrtujejo vložitve kakšne tožbe proti Franciji. "Zadovoljni smo z vsem, Francozi so tisti, ki niso zadovoljni," je dejal.

"Vse je zapisano v pogodbi. Ravnali bomo v skladu z njenimi določili kot civilizirani ljudje," je še pojasnil Borisov in dodal, da bo šla Moskva, če Francija na koncu vendarle ne bo izročila obeh ladij, "na sodišče in zahtevala odškodnino".

Skoraj pripravljena je sicer tudi že druga naročena ladja, ki so jo splavili pred nekaj dnevi. V skladu s pogodbo naj bi jo Rusiji izročili prihodnje leto.

Moskva odločno proti referendumu
V Moskvi so se odzvali tudi na izjave ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, ki je dejal, da bi morali državljani Ukrajine v prihodnjih letih na referendumu odločati o vstopu v zvezo Nato. Po njegovih besedah obstaja načrt, po katerem naj bi država v šestih letih izpolnila merila za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je dejal, da bi izvedba referenduma prispevala k stopnjevanju napetosti v regiji.