Francoski operater GRTgaz je sporočil, da bo sprva sosedi dobavljal 31 gigavatnih ur dnevno, in sicer skozi plinovod v obmejni francoski vasici Obergailbach, poroča BBC. Maksimalna dnevna zmožnost omenjene plinske povezave je 100 gigavatnih ur, so še sporočili iz francoskega podjetja.

Pretekli mesec sta se državi v okviru dogovora o energijski solidarnosti dogovorili, da bo Nemčija zagotovila Franciji dodatno električno energijo, ko jo bo ta potrebovala, v zameno pa bo Francija Nemčiji pomagala pri zalogah plina. "Če zdaj ne bi bilo evropske solidarnosti in enotnega trga, potem bi imeli velike težave," je v sredo dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Francija manj občuti posledice zapiranja ruske plinske pipice, ker večino svojih energijskih potreb zadosti z dogovorom z Norveško in skozi zaloge utekočinjenega plina.

Do letos je Nemčija 55 odstotkov svojih potreb po zemeljskem plinu zadostila z nakupom ruskega plina. To je zdaj zmanjšala na 35 odstotkov, sčasoma pa želi popolnoma prekiniti dobavo ruskega plina. Na drugi strani znova krepi uporabo premoga in podaljšuje obratovanje jedrskih elektrarn, ki jih je sicer nameravala zapreti. Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da ne obžaluje, da se je zanašala na Rusijo kot ključno dobaviteljico zemeljskega plina. Nemška vlada upa, da se bo poraba plina letošnjo zimo zmanjšala za dva odstotka z omejeno osvetljavo in ogrevanjem javnih zgradb.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo dejal, da bi lahko plinsko pipico proti Evropi znova odprli in da je žogica zdaj na strani EU-ja. "Nikogar ne omejujemo pri ničemer," je dejal in dodal, da je Moskva pripravljena dobaviti dodatne količine plina v jesensko-zimskem obdobju. Toda za to ni veliko možnosti. Plinovod Severni tok 1 so avgusta zaradi tehničnih razlogov do preklica zaprli, septembra so tam odkrili več lukenj. Projekt Severni tok 2, ki bi moral začeti delovati letos, je bil zaradi ruske ofenzive ustavljen z nemške strani.