22-letna Naomi Musenga je 29. decembra poklicala na urgentno številko reševalne službe v Strasbourgu in operaterki dejala: "Vse me boli, umrla bom."

"Zagotovo boste nekega dne umrli, tako kot vsi drugi," je odgovorila operaterka ene izmed francoskih reševalnih služb Samu, ki tudi po treh minutah pogovora ni uslišala prošenj mlade matere.

"Pomagajte mi, zelo sem bolna," je dejala Musenga. Na to ji je operaterka odgovorila: "Ne morem vam pomagati, ne vem, kaj imate. Ničesar ne morem storiti za vas." Med pogovorom se je z drugim članom zdravstvenega osebja tudi norčevala iz kličoče.

Namesto da bi na pomoč poslala rešilno vozilo, ji je dala telefonsko številko nekega zdravnika iz organizacije SOS Medecins, ki naj bi jo obiskal na domu. Musenga je nato po petih urah poklicala reševalno službo omenjene organizacije, ki jo je prepeljala v bolnišnico, kjer pa je po srčni kapi na oddelku za intenzivno nego umrla zaradi odpovedi več organov, poroča francoski The Local.

Tamkajšnji tožilci so zdaj sprožili preiskavo primera. Nekaj dni po objavi videoposnetka na lokalni spletni strani je univerzitetna bolnišnica v Strasbourgu tudi suspendirala operaterko.

Francoska ministrica za zdravje Agnes Buzyn je sporočila, da je izjemno ogorčena nad dogodkom, in zahtevala preiskavo vladne agencije za zdravstvene in družbene zadeve.

Družina 22-letnice je v šoku zaradi ravnanja operaterke. "Bila je sama, rekla je, da bo umrla, njene odeje so bile umazane - nihče ne bi smel umreti v takšnih razmerah," je dejala njena sestra Louange.

Na družbenih omrežjih so zrasla gibanja Justice pour Naomi (pravica za Naomi), ki so pozvala k "resnici in pravici", na Twitterju pa je več uporabnikov operaterko obtožilo malomarnosti in rasizma.

Število urgentnih posredovanj poskočilo
Primer je še dodatno poudaril krizo reševalnih služb in spodbudil pozive k izdatnejšemu financiranju francoskega zdravstvenega sistema. Dogodek iz Strasbourga je vodja organizacije urgentnih zdravnikov Patrick Pelloux označil za šokantnega, a ob tem za časopis Le Parisien dodal, da je število urgentnih posredovanj z reševalnimi vozili iz osmih milijonov letno leta 1988 poskočilo na 21 milijonov na leto.

Naraslo je tudi število kličočih na pomoč na francoske urgentne centre, kjer poleg mednarodne številke 112 obratujejo še najmanj štiri druge urgentne službe za zdravstvene primere, kot je Samu. "Operaterji so izčrpani in izgoreli ter odtujeni od trpljenja kličočih," trdi Pelloux.

"Ves čas se bojimo, da se motimo"
Nekdanji zaposleni v Samuju je po poročanju BBC-ja poudaril, da je bilo na vsakih sto klicev samo med 10 in 20 resnično urgentnih, večinoma pa je šlo za pijane, ljudi v šoku ali ljudi z željo po pogovoru. "Ves čas se bojimo, da se motimo," je dejal.

Francoski zdravstveni delavci v zadnjih tednih opozarjajo na pomanjkanje postelj, kar pomeni, da so številni bolniki prisiljeni spati na hodnikih. Bolniške sestre in zdravstveni delavci so se pridružili francoskemu protestnemu valu v zadnjih mesecih in opozarjali na prezasedenost bolnišnic in pomanjkanje osebja.