Po poročanju organizatorjev protestov - študentov in sindikatov, naj bi se v več kot 130 mestih po državi skupaj zbralo tri milijone ljudi, od tega 700.000 v Parizu in več kot 200.000 v Marseillu. V prestolnici so se protestniki celo spopadli s policijo, ki je prijela okoli sto demonstrantov, drugod pa so protesti potekali mirno.

O milijon protestnikih po državi je poročalo francosko notranje ministrstvo, vsekakor gre pa za ene večjih protestov po letu 1958, ko je bila ustanovljena peta republika.

Notranji minister Nicolas Sarkozy je policistom naročil, naj priprejo le najhujše izgrednike. Ko so se v glavnem mestu protesti sprevrgli v nasilje, je policija uporabila tudi solzivec, zagrozila pa je tudi z vodnim topom, ki ga ni uporabila.

Zaradi enodnevne stavke je med drugim močno otežen promet. Velike zamude so na pariškem omrežju podzemne železnice, v železniškem in letalskem prometu. Kioski s časopisi so ostali večinoma zaprti, stavki pa so se pridružili tudi nekateri poštni uslužbenci in novinarji.

O največjih težavah v prometu so poročali iz Pariza, Marseilla in Bordeauxa. Francoski minister za turizem je opozoril, da bodo protesti močno poslabšali ugled države v svetu, in dodal, da bi dlje trajajoči protesti imeli zelo slabe posledice za državo.

Po trditvah sindikatov je po celotni državi napovedanih 135 shodov. Samo v Parizu je za varnost skrbelo 4.000 mož postave. Nekateri analitiki se bojijo, da bi protesti lahko sprožili nasilje na ulicah, kot se je to zgodilo prejšnji teden.

Villepin vztraja
Francoski premier Dominique de Villepin načrtuje, da bo z reformo delovne politike dosegel zmanjšanje stopnje nezaposlenosti med mladimi, ki je trenutno 23-odstotna.

Sindikati in predstavniki študentov pa trdijo, da bi tako ustvarili "delavce za odmet", saj bi lahko brez hujših težav mlade odpustili med dveletnim preizkusnim obodbjem. Po javnomnenjskih raziskavah skoraj dve tretjini Francozov nasprotujeta vladni reformi, po kateri bi mlade ljudi z manj kot dvema letoma delovne dobe lažje odpustili.

Spomin seže daleč
Ob množičnih uličnih protestih v Franciji mnogo ljudi najde vzporednice ne samo s študentskimi protesti v 70. letih, ampak tudi s protesti zaradi pokojninske reforme leta 1995. Ravno zaradi njih je po mnenju analitikov vladajoča politična elita leto pozneje na predčasnih volitvah izgubila.

Stavka prizadela tudi V. Britanijo
V Veliki Britaniji se je začela 24-urna stavka občinskih delavcev, v kateri naj bi sodelovalo več kot milijon in pol delavcev. Zaradi tega so bile zaprte šole, knjižnice in športna središča, težave pa so imeli tudi v prometu, z odvozom odpadkov in na sodiščih. Eden izmed organizatorjev protestov, sindikat Unison, trdi, da je bil odziv ljudi precej dober. Zatrjuje tudi, da je to največja stavka od leta 1926, ko je Veliko Britanijo prizadela splošna stavka.

Za stavko so se sindikati odločili zaradi napovedi vlade, da bo ukinila člen, po katerem se lahko nekateri ljudje upokojijo pri 60 letih in dobijo polno pokojnino.