Velika mošeja iz Pariza in Zveza francoskih muslimanskih organizacij tožita revijo Charlie Hebdo, saj je ta lani objavila sporne danske karikature, ki so razjezile muslimane po vsem svetu in sprožile val nasilja. Muslimani menijo, da objava karikatur ni satirična, ampak da gre za žaljenje islama in vernikov.

Čas se bo vrnil v preteklost
Revijo v boju proti tožbi podpirajo politiki, izobraženci, zmerni muslimani in levičarske organizacije, ki menijo, da muslimanske skupine nimajo pravice pozivati k omejevanju svobode govora. Urednik danskega časopisa, ki je jeseni leta 2005 prvi objavil karikarture, je na skupni novinarski konferenci z založnikom revije Charlie Hebdo dejal, da si ob porazu na sodišču ne predstavlja, kakšne bi bile posledice ne samo za Francijo, ampak tudi za Dansko in celotno Evropo. Meni, da bi se ura premaknila nazaj za desetletja.

Francozi nočejo šal o veri
Javnomnenjska raziskava katoliškega tednika Pelerin je sicer pokazala, da so šale na račun vere nesprejemljive za kar 79 odstotkov Francozov, 78 odstotkov ljudi pa nasprotuje parodijam glede Jezusa, Mohameda in Bude. Kot znak solidarnosti z revijo Charlie Hebdo je časopis Liberation v sredo znova objavil sporne karikature in ob tem zapisal: "Niso besede tiste, ki ranijo, in slike tiste, ki ubijajo. To so bombe."

Konec za pravice žensk, homoseksualcev?
Dan pred začetkom sojenja je bila na televiziji pikra razprava med založnikom omenjene revije, Phillipejem Valom, in rektorjem glavne pariške mošeje Dalilom Boubakeurjem, ki se je končala s prepiranjem glede omejitve svobode govora.

Založnik je med drugim dejal, da se nam ob omejitvah kritik na račun vere napoveduje konec ženskih pravic, splava in pravic homoseksualcev. Rektor mu je odvrnil, da karikatura preroka Mohameda z bombo v njegovem turbanu preprosto ni satirična, ampak da gre za žalitev muslimanov, saj napeljuje na misel, da so vsi teroristi.

Provokacija enaka protisemitizmu
Že prejšnji teden je Boubakeur dejal, da hoče pokazati na to, da je objava karikatur provokacija, enaka protisemitizmu in zanikanju holokavsta, kar francoski zakoni prepovedujejo. V Franciji velja stroga ločitev Cerkve od države in do zdaj so francoska sodišča vedno znova branila svobodo govora pred verskimi predsodki.

V zadnjih letih je Rimskokatoliška cerkev neuspešno skušala doseči sodno prepoved plakatov s križem v obliki svastike in oglasov s pomanjkljivo oblečeno žensko, ki pozira kot Jezus na Da Vincijevi sliki Zadnja večerja.

G.V.