Zdaj je na vrsti parlament, ki bo o predlogu odločal v torek, v četrtek pa bo o njem razpravljal še senat. Kot je znano, je vlada trimesečno izredno stanje razglasila lani novembra po terorističnih napadih v Parizu, od takrat pa ga je podaljšala že štirikrat.

Francozi bodo prihodnje leto najprej odšli na volišča aprila oz. maja, ko bodo izbirali novega predsednika, junija pa bodo potem sledile še parlamentarne volitve.

Med kandidati za predsednika so nekdanji francoski premier Manuel Valls, ki je ta teden odstopil s položaja premierja, da bi se posvetil predvolilni kampanji, kandidat desnice Francois Fillon, kandidatka skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in nekdanji minister Arnaud Montebourg, ki je med kandidati socialistične stranke. V boj za Elizejsko palačo bosta šla tudi skrajno levi kandidat Jean-Luc Melechon in sredinski Emmanuel Macron, ki je bil minister v Hollandovi vladi, a bo na volitvah kandidiral kot neodvisen kandidat. Socialisti bodo o svojem kandidatu odločali 22. oz. 29. januarja.

Zdajšnji predsednik Francois Hollande je prejšnji teden naznanil, da se ne bo potegoval za še en mandat za predsednika Francije.