Osrednja muslimanska organizacija v Franciji je sporočila, da so od (zgoraj omenjenih) terorističnih napadov zaznali več kot 50 napadov ali incidentov uperjenih proti muslimanom. Med incidenti je bilo 21 poročil o streljanju na islamska poslopja in metanju različnih vrst granat ter 33 prijavljenih groženj.

V nedeljo je v mestu Poitiers izbruhnil požar v džamiji, ki je še v izgradnji, a preiskovalci sumijo, da je bil požar podtaknjen. V četrtek so v vzhodnem mestu Aix-les-Bain požigalci močno poškodovali mošejo, zaradi požiga je bila poškodovana tudi mošeja v mestu Albi. Nekatera druga poslopja muslimanske skupnosti so v zadnjih dneh preplavili protiislamski napisi in preluknjali so jih celo streli. Na Korziki pa so v petek pred dvorano, ki jo tamkajšnji muslimani uporabljajo za molitve, neznanci odvrgli kadavre divjih prašičev.

Takšen sklep so sprejeli na izrednem zasedanju varnostnega kabineta, ki ga je sklical predsednik Francois Hollande. "To je prvič, da bomo na ozemlju lastne države mobilizirali tolikšno število naših vojakov," je dejal obrambni minister Jean-Yves Le Drian. Katera območja naj bi varovali, ni želel povedati, saj gre za občutljive informacije.

Policisti bodo varovali judovske šole
Protiislamsko razpoloženje se po Franciji krepi od prejšnjega tedna, ko sta islamska skrajneža v Parizu napadla uredništvo satirične revije Charlie Hebdo in pobila 12 ljudi, še en skrajnež pa je najprej ubil policistko, nato pa napadel judovsko trgovino s hrano in ubil štiri talce.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je sporočil, da je Francija zaradi možnosti novih terorističnih napadov okrepila varovanje judovskih šol po vsej državi. Za varnost na nekaj več kot 700 judovskih šolah bo skrbelo skoraj 5.000 policistov, pariške oblasti pa so imenovale policijskega prefekta za zaščito judovskih predelov in spomenikov.

Judovsko trgovino, ki je bila prizorišče petkovega napada, kjer so umrli štirje ljudje in napadalec, je opoldne obiskal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Medtem so iz urada francoskega premierja Manuela Vallsa sporočili, da bodo trupla četverice, žrtve napada, prepeljali v Jeruzalem, kjer bodo v torek pokopani.

Najbolj iskana ženska v Franciji
V petkovi akciji lova na brata Kouachi in napadalca na trgovino s košer hrano, ki so v ločenih napadih ubili 17 ljudi, je sodelovalo 88.000 policistov in 400 vojakov. Policija je v usklajeni akciji ubila vse tri napadalce.
Na dan pa prihaja vedno več podatkov o domnevni pomočnici in partnerici napadalca na judovsko trgovino Amedyja Coulibalyja. Hayat Boumeddiene (26), ki je trenutno najbolj iskana ženska v Franciji, je že od 8. januarja v Siriji. Policija jo je označila kot oboroženo in izjemno nevarno. Kot je za turško tiskovno agencijo Anatolian povedal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu, Boumeddienove v času napada sploh ni bilo v Parizu. 2. januarja je namreč prek Madrida prispela na letališče v Carigradu, kjer je nekaj dni spala v enem izmed carigrajskih hotelov, nato pa je 8. januarja, ko se je v Parizu že dogajala drama, prestopila mejo s Sirijo.

Turčija se brani
Turčija, ki je bila že večkrat tarča kritik, da premalo angažirano sodeluje v napadu na Islamsko državo (IS) v Siriji, Kurdi so jo celo obtožili, da IS podpira, se zdaj brani krivde, da je Boumeddienejeva v Sirijo potovala prek Carigrada.

Turški premier Ahmed Davutoglu je dejal, da Turčija za to ne bo nosila krivde. Na tiskovni konferenci je poudaril, da pristojne turške oblasti lahko odvzamejo prostost osumljenim potnikom na podlagi obvestila obveščevalnih služb. Turčija je sicer zavrnila vstop v državo med 1.500 in 2.000 tujcem, ki so bili na črnem seznamu.

Največ tujih borcev iz Francije
Francoski premier Valls je opozoril, da se je "okoli 1.400 prebivalcev Francije želi pridružiti džihadistom v Siriji ali Iraku. Okoli 70 francoskih državljanov oziroma prebivalcev v Siriji in Iraku pa je umrlo v vrstah teroristov". Od srede decembra se je povečalo število francoskih državljanov, ki si želijo bojevati za IS. Francoske oblasti ocenjujejo, da se je v Sirijo ali Irak odpravilo okoli 1.200 francoskih državljanov oziroma prebivalcev Francije. "Gre za velik skok v zelo kratkem času. Ko sem postal notranji minister (sredi leta 2012) jih je bilo okoli 30, zdaj pa 1.400," je še dejal Valls, zdaj francoski premier.

Napad v Parizu je pripeljal do najbolj množičnega shoda
Spomnimo. V treh dneh drame v Parizu, ki se je začela z napadom na sedež satiričnega tednika Charlie Hebdo v sredo in končala z dvema ločenima policijskima akcijama v Parizu in mestecu Dammartin-en-Goële v bližini Pariza, kjer so umrli vsi trije napadalci, že omenjeni Coulibaly, ter brata Said in Cherif Kouachi, je umrlo 17 ljudi, med njimi tudi novinarji in policisti.

Obama v nemilosti medijev
V nedeljo je v Parizu potekal množični solidarnostni shod v spomin na žrtve napadov ter v bran svobode izražanja in tiska. Shoda se je udeležilo več kot milijon in pol ljudi, med njimi tudi več kot 45 svetovnih državnikov. Med njimi pa ni bilo ne ameriškega predsednika Baracka Obame ne kakšnega drugega člana ameriške administracije, zaradi česar je padel v nemilost ameriških medijev. Iz Bele hiše so sporočili, da obžalujejo, da na shod niso poslali visokega državnega predstavnika in da si je Obama želel, da bi se udeležil solidarnostnega shoda. Ob tem so sporočili, da bo Pariz v naslednjih dneh obiskal zunanji minister John Kerry in izrazil solidarnost s francoskim narodom.

Solidarnostno sporočilo "Je suis Charlie" (Jaz sem Charlie) je v zadnjem tednu obšlo svet, danes pa so se spominu na žrtve poklonili tudi zaposleni na Pariški borzi.