Francoski veleposlanik Jean-Pierre Thebault je bil v domovino odpoklican 17. septembra, kmalu po odločitvi Avstralije, da bo prekinila več kot 50 milijard evrov vreden dogovor s Francijo o nakupu konvencionalnih francoskih podmornic in namesto tega izbrala ameriške jedrske podmornice. Odločitev je sprožila veliko jezo Francije.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je v parlamentu povedal, da veleposlanika čakata dve nalogi, in sicer da opredeli prihodnost odnosa z Avstralijo ter trdno zagovarja francoske interese.

Avstralska vlada je odločitev Francije pozdravila, finančni minister Josh Frydenberg pa je dodal, da imata državi veliko skupnih interesov, ter izrazil upanje, da bosta lahko vnovič vzpostavili dober odnos, ki sta ga imeli pred sporom.

Francija je po napovedi Avstralije, ZDA in Združenega kraljestva o sklenitvi novega varnostnega zavezništva za sodelovanje v Indijsko-pacifiški regiji (Aukus) odpoklicala tudi ameriškega veleposlanika Philippa Etienna, ki pa se je v ZDA vrnil že konec septembra.

Pozna vrnitev Thebaulta v Avstralijo sicer ni naključna, saj je bila Francija zgrožena zaradi skrivnega dogovora med trojico ne le zaradi velike finančne izgube, temveč naj bi dejanje Avstralije predstavljalo razpad pomembnega zavezništva, ki ga je Francija videla kot temelj svoje Indijsko-pacifiške varnostne strategije.

Stoltenberg svari pred razkolom

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem posvaril čezatlantsko zavezništvo pred razkolom, ki bi ga lahko sprožila nesoglasja zaradi Aukusa. "Ta dogovor ni usmerjen proti Evropi ali Natu," je po srečanju v Bruslju dejal Stoltenberg.

"Razumem razočaranje Francije, a sem hkrati povsem prepričan, da bodo vpletene zaveznice našle pot naprej," je na novinarski konferenci dejal Stoltenberg.

Nato odvzel akreditacijo osmim ruskim diplomatom

Komentiral je tudi sredino odločitev Nata, da osmim ruskim diplomatom pri zavezništvu odvzame akreditacijo, ker naj bi bili neprijavljeni pripadniki ruske obveščevalne službe. Kot je dejal, je zavezništvo v zadnjem času zaznalo povečane ruske "zlonamerne dejavnosti", vsaj v Evropi, in se je moralo odzvati.

"Odločitev, da odvzamemo akreditacijo osmih članom ruske delegacije pri Natu, je bila sprejeta na podlagi obveščevalnih podatkov, ker gre za neprijavljene ruske obveščevalne častnike," je pojasnil in dodal, da odločitev ni bila povezana z nekim določenim dogodkom.

Ponovil je tudi, kar je sicer povedal že večkrat pred tem, da so odnosi med Natom in Rusijo "zaradi ruskega obnašanja" na najnižji točki od konca hladne vojne.

Kremelj je bil danes kritičen do odločitve Nata. "Ta dejanja nam seveda ne dovoljujejo, da si delamo iluzije glede morebitne normalizacije odnosov in obnovitve dialoga z Natom," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovem tovrstna dejanja uničujejo to perspektivo, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Decembra skupna izjava Nata in EU-ja

Natove zaveznice so danes sicer še poudarile pomembnost sodelovanja med Natom in EU-jem. S predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom sodelujemo pri pripravi skupne izjave, ki naj bi jo podpisali decembra, je še povedal Stoltenberg.

Dotaknili so se tudi Afganistana. Po boleči izkušnji v povezavi z umikom iz države pod Hindukušem so se zaveznice strinjale, da mora Nato prispevati k ohranitvi dosežkov v boju proti terorizmu v Afganistanu.