A razen v številu udeleženk, v čem se obe organizaciji razlikujeta? G8 sestavlja sedem vodilnih svetovnih industrializiranih držav in Rusija, njeni začetki pa segajo v leto 1975.
Cilji te organizacije, ki ob vsakem srečanju izzove množične proteste, so: povečati trgovsko in finančno sodelovanje, okrepiti svetovno gospodarstvo, prizadevati si za mir in demokracijo ter preprečevati in razreševati krizna žarišča.
Članice G8: Francija, Nemčija, Italija, Japonska, VB, ZDA, Kanada, Rusija.
G20: Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, JAR, Južna Koreja, Turčija, VB, ZDA, EU.
Če G8 nima ne uradnih prostorov ne proračuna ali stalnega osebja, pa je leta 1999 ustanovljena G20 bolj formalna skupina 20 finančnih ministrov in direktorjev centralnih bank, 19 največjih državnih gospodarstev in gospodarstva EU-ja. Namen organizacije? Sistematično pripeljati skupaj predstavnike pomembnih industrializiranih gospodarstev in gospodarstev v razvoju, da bi razpravljali o ključnih vprašanjih svetovnega gospodarstva. Še vedno ne vidite razlike? Nič hudega, tudi mnogi drugi je ne - od tistih pa, ki jo, jih mnogo celo trdi, da bi morali ob G20 G8 kar ukiniti.
Po besedah Pascala Lamyja, direktorja Svetovne trgovinske organizacije (WHO), je razlika med "G"-jema "kot noč in dan." "Razmerje moči je popolnoma različno. Z naglo rastočimi gospodarstvi v G20 se je geopolitika redefinirala." In to po njegovem mnenju v "pravilnejšo, bolj demokratično" smer.
G8 ne more reševati svetovnih težav
Kaj to pomeni v praksi oziroma zakaj G8 niso več ustrezna skupina za naloge, ki so si jih v zasnovi zadale? Bill Emmott, nekdanji urednik revije The Economist, zdaj sodelavec Newsweeka, ima svojo razlago. Vzemimo katero koli temo/problematiko, o kateri hočejo razpravljati. Izrael - Palestina? Čeprav skupino sestavlja osem velikanov, pa tu ni nobene izmed velikih bližnjevzhodnih držav: ne Savdske Arabije ne Egipta. Jedrska energija in oboroževanje? Za resno razpravo o tem bi potrebovali Indijo in Kitajsko. Severna Koreja? Manjka Kitajska. Pretok kapitala, svetovno gospodarstvo, energijska varnost? Ponovno, za to bi potrebovali najmanj Kitajsko, Indijo in Savdsko Arabijo. Okolje, podnebne spremembe? Dodatni argumenti niso potrebni.
Voditelji teh osmih držav, ki se ali pa se ne pojavijo na srečanjih, tudi niso zavezani k polnim razpravam; tam so v bistvu za dvostranske pogovore, bankete in fotopoziranja. Prav zato so pozivi k spremembam vse večji. Svet se spreminja, z vzponom novih velesil je moč bolj razpršena in vse več teh držav igra ključno vlogo pri globalnih vprašanjih. Bill Emmot predlaga: "Opustite te drage letne šarade in jih zamenjajte z večjimi, širšimi združenji, npr. z G20. Odločitve bodo še vedno le stežka sklepali, a bodo vsaj vsi vpleteni."
Se bo za najrevnejše kaj spremenilo?
Moč se nedvomno počasi seli k G20. Brazilski predsednik Lula je že razglasil, da G8 "nima nobenega razloga, da obstaja". In gostiteljico prihodnjega srečanja G8 Kanado že pozivajo, da svoj G8 spremeni v G20. Letošnja gostiteljica srečanja, Italija, si je na vse kriplje prizadevala, da bi privabila več držav v šotor G8 in tako zmanjšala zevajoč prepad med obema.
A kljub privlačnosti vključevanja pa poznavalce skrbi, da bo prenos moči z G8 na G20 prinesel več sloga kot dejanske vsebine. "Voditelji G20 morajo pokazati, da so bolj kot G8 pripravljeni sprejemati ukrepe, ki kaj pomenijo najrevnejšim prebivalcem sveta," komentira Claire Melamed, vodja mednarodne organizacije za boj proti revščini ActionAid, za časnik Guardian.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje