Gostitelj srečanja 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev, kanadski premier Stephen Harper, je dejal, da bodo kljub obljubi o zmanjšanju primanjkljajev v posameznih državah še vedno potrebne tudi nove spodbude za gospodarstva, da se prebijejo iz krize. Dodal je, da bi morali biti primanjkljaji posameznih držav "do leta 2016 vsaj stabilni, če že ne padajoči". "Vsi voditelji so se strinjali, da proračunska trdnost ni cilj sam po sebi, zato bomo še vedno morali sprejeti kratkoročne spodbude, da bi navsezadnje prišli do močne, vzdržne in ravnotežne rasti."
Voditeljem pa se ni uspelo uskladiti pri vprašanju, v kolikšni meri naj države še spodbujajo rast gospodarstva in kako naj nadzorujejo poslovanje bank. To vprašanje so prepustili vsaki državi posebej.
Ameriški predsednik Barack Obama pa je že napovedal, da bodo o ostrejših ukrepih voditelji razpravljaji na naslednjem vrhu skupine G20, ki ga bo Seul gostil novembra. Obama je spomnil tudi na kitajsko obljubo o rasti njihove valute juan: "Trdno in trajno okrevanje od držav zahteva, da nimajo nepoštenih prednosti. Zato smo razpravljali tudi o potrebi, da vrednosti valut posameznih držav oblikuje trg. Predsedniku Huju sem dejal, da ZDA pozdravljajo kitajsko napoved o večji prožnosti juana." Kitajska pa je vseeno dosegla, da v sklepni deklaraciji njene neprilagodljivosti menjalnih tečajev niso posebej omenili.
"Volk sit, koza cela"
Predstavniki evropskih držav so sicer v Kanado prišli odločeni braniti stroge varčevalne ukrepe, ki so jih v preteklih dneh napovedale številne evropske vlade. Na drugi strani pa se ZDA bojijo, da bi pretirano zmanjšanje javne porabe lahko zaustavilo že tako šibko okrevanje svetovnega gospodarstva. Sklepna izjava poziva tako k zmanjšanju primanjkljajev, kar želi Evropa, kot k nadaljevanju stimulacijske porabe, kar zagovarjajo ZDA.
Zaskrbljenost nad varčevalnimi ukrepi razvitih držav pa so izrazili predstavniki držav v razvoju, ki se bojijo, da bi zmanjševanje izdatkov bogatih držav najbolj prizadelo prav njihova, od izvoza močno odvisna gospodarstva. Na to možnost je opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je dejal, da "pod nobenimi pogoji ne smemo graditi uravnoteženosti proračunov na hrbtih najrevnejših ljudi na svetu".
Razbijanja stekel in sežiganje avtomobilov
Pravo obsedno stanje pa je vladalo o v središču Toronta, kjer so se protestniki oba dneva vrha spopadali s policisti. Aretiranih je bilo 605 ljudi. "Imamo dokaze, da so se protestov udeležili pripadniki anarhistične skupine Black Bloc, veliko ljudi nosi maske, zato smo se odločili posredovati," so sporočili kanadski policisti.
Po nekaj urah prerivanja - množico je ob tem močil še močan dež -, razbijanja stekel in zažiganja avtomobilov so se razmere umirile. Policisti so morali tako kot v soboto uporabiti solzivec, kar se je v tem največjem kanadskem mestu zgodilo prvič. Napeto je bilo tudi na območju univerzitetnega kampusa, kjer so morali prijeti 70 ljudi, zasegli pa so tudi orožje, skale in palice.
Kanadski prireditelji so za varnost preteklega konca tedna namenili okoli milijardo ameriških dolarjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje