Haaško sodišče je že začelo preiskavo proti Moamerju Gadafiju zaradi domnevnih zločinov pri zatiranju upora proti polkovniku, ki že 41 let vlada Libiji. Foto: Reuters
Haaško sodišče je že začelo preiskavo proti Moamerju Gadafiju zaradi domnevnih zločinov pri zatiranju upora proti polkovniku, ki že 41 let vlada Libiji. Foto: Reuters
Upornik na Gadafijevo letalo strelja s protiletalskim orožjem.
Po sredinem jutranjem napadu v Bregi so uporniki vrnili udarec in prodrli 40 km proti zahodu. Foto: Reuters
Afriški plačanec med rokami upornikov.
V Bregi in okolici so uporniki ujeli nekaj Afričanov, ki jih obtožujejo, da so Gadafijevi plačanci. Foto: Reuters
Tuji delavci na meji igrajo nogomet
Na libijsko-tunizijski meji je več deset tisoč tujih delavcev, ki čakajo na evakuacijo, med čakanjem pa dolgčas preganjajo z nogometom. Foto: Reuters
Arabska revolucija ne pojenja
Bengazi pripravljen na Gadafija

sodišče začelo preiskavo o zločinih proti človečnosti v Libiji. Glavni osumljenec je Moamer Gadafi.

Preiskava poteka proti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, njegovim sinovom in več visokim predstavnikom režima. Moreno-Ocampo je na novinarski konferenci v Haagu sporočil, da je urad tožilca začel preiskavo o omenjenih zločinih, storjenih v Libiji od 15. februarja, ko so se začeli protivladni protesti.

Navedel je, da so kot posameznike, "ki imajo oblast, nadzor nad varnostnimi silami, ki so storile zločine", identificirali "Gadafija in krog njegovih bližnjih, vključno z njegovimi sinovi". Identificirali so tudi posameznike, "ki imajo oblast in ki bi lahko bili odgovorni v očeh zakona". Kot te je navedel "zunanjega ministra, vodjo varnostnih sil režima in vojaške obveščevalne službe, vodjo Gadafijevih osebnih varnostnikov ter vodjo organizacije notranje varnosti".

Podlaga za preiskavo v sankcijah ZN-a
Če bodo ugotovili, da so sile, ki jih vodijo, zagrešile zločine, bi jih lahko imeli za kazensko odgovorne, je dejal tožilec. Dodal je, da bo sodišče izdalo tiralice "v nekaj mesecih".

Varnostni svet Združenih narodov je v soboto soglasno sprejel resolucijo, s katero je uvedel sankcije proti Gadafijevemu režimu, obenem pa je obravnavo razmer v Libiji po 15. februarju predal ICC-ju. Ob tem meni, da je sistematične napade na civiliste mogoče obravnavati kot zločine proti človečnosti. Po podatkih Libijske lige za človekove pravice je od izbruha protestov v Libiji umrlo najmanj 6 tisoč ljudi.

Uporniki napredujejo proti zahodu
Iz vzhodne Libije medtem poročajo o novih letalskih napadih Gadafijevega letalstva, ki bombardira mesta v rokah upornikov. Po sredinem napadu na mesto Brega, ki leži 200 km zahodno od uporniške prestolnice Bengazi, so se uporniki bolje organizirali in začeli prodirati proti zahodu. Reuters in Al Džazira poročata, da uporniške sile zdaj že nadzorujejo mesto Al Ukajla, ki je 40 km zahodno od Brege.

Uporniki se pripravljajo na spopad z vladnimi silami na območju, ki vodi proti Sirti, rojstnemu mestu Gadafija, kjer so močne režimske sile, okrepljene z najetimi afriškimi vojaki. Reutersov novinar je bil v Al Ukajli priča zasliševanju treh Afričanov, ki naj bi bili iz Nigra in se borili na strani Gadafija.

Uporniški Nacionalni libijski svet, ki je prevzel oblast v vzhodni Libiji, je sporočil, da se bo z Moamerjem Gadafijem pogajal le o eni stvari - kako bo sestopil z oblasti in zapustil državo. Na drugi strani je polkovnikov sin Saif al Islam Gadafi zatrdil, da je bil namen bombardiranja Brege zastraševanje, ne ubijanje. Po navedbah prebivalcev Brege je bilo doslej v spopadih z Gadafijevimi silami v in okoli mesta ubitih najmanj 14 ljudi.

Trije Nizozemci v rokah Gadafija
Sirta, ki leži skoraj točno na polovici poti med Tripolisom in Bengazijem, je tudi kraj, kjer so v nedeljo Gadafiju zveste sile ujele tri nizozemske vojake. Marinci, ki so se izkrcali s helikopterjem, naj bi pomagali pri evakuaciji dveh nizozemskih državljanov, pri čemer so jih zalotili in ujeli policisti. Nizozemska vlada se že štiri dni pogaja o njihovi izpustitvi, pri čemer so dosegli, da sta bila neimenovana civilista že izročena nizozemskemu veleposlaništvu v Tripolisu.

Francija in Velika Britanija za, Nemčija proti
Na srečanju v Parizu sta francoski zunanji minister Alain Juppe in britanski zunanji minister William Hague napovedala, da sta državi pripravljeni podpreti prepoved letenja nad Libijo. Po njunih besedah pripravljata "drzen in ambiciozen" predlog, ki ga bosta predstavila na vrhu Evropske unije, ki bo drug teden. S prepovedjo letenja bi onemogočili delovanje Gadafijevega letalstva in s tem omilili pritisk na upornike.

Oglasil se je tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki pa nasprotuje vojaški prisili v obliki cone prepovedi letenja. Westerwelle je poudaril, da bi bilo vsako zahodno posredovanje kontraproduktivno, je pa zato nemški minister za zaostritev sankcij uperjenih proti Gadafijevemu režimu. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v Bruslju zatrdil, da zavezništvo nima namena posredovati v Libiji, se pa pripravlja "na vse možnosti".

Obama pozval Gadafija h odhodu z oblasti
Z nedvoumnimi besedami se je Gadafija lotil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je poudaril, da je polkovnik izgubil legitimnost in zaupanje lastnega ljudstva, zato "mora oditi, da prepreči nadaljno prelivanje krvi". Na novinarski konferenci je Obama potrdil, da je odobril pomoč vojaškega letalstva pri prevozu egiptovskih delavcev iz libijsko-tunizijske meje v domovino.

Libija prepoovila črpanje nafte
Vodja državne naftne družbe Šukri Ganem je v četrtek potrdil, da je morala Libija zaradi nemirov in odhoda tako tujih kot domačih delavcev za polovico zmanjšati proizvodnjo nafte. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo Libija običajno na dan proizvode 1,6 milijona 159-litrskih sodov nafte, od tega jih 85 odstotkov izvozi v Evropo. Po ocenah strokovnjakov na vzhod Libije, kjer so se sredi februarja začeli protirežimski nemiri, odpade dve tretjini libijske proizvodnje nafte.



Arabska revolucija ne pojenja
Bengazi pripravljen na Gadafija