Sodišče v Tripolisu mu je kazen izreklo v njegovi odsotnosti. Za Saifa Al Islama in še osem drugih je sodišče odločilo, da so krivi vojnih zločinov in zatiranja mirnih protestov med arabsko revolucijo, ki je državo zajela pred štirimi leti.

Med drugimi obsojenimi, ki so dobili od pet let zaporne kazni do dosmrtne kazni, sta tudi nekdanji vodja obveščevalnih služb Abdulah Senusi in nekdanji premier Bagdadi Ali Mahmudi. Obsojeni bodo imeli pravico pritožbe na izrečeno obsodbo. Štirje obtoženi so bili oproščeni.

Sodni proces se je začel aprila 2014, ko je v državi divjal boj za oblast med rivalskima frakcijama, zaradi česar sta se oblikovali dve rivalski vladi in parlamenta, ena ima sedež v prestolnici Tripolis, druga v Tobruku.

Sodba izrečena v njegovi odsotnosti
Saifa Al Islama so leta 2011 zajeli člani uporniške skupine v Zintanu, ki nasprotuje vladi v Tripolisu, poroča Al Džazira. Po poročanju BBC-ja je skupina povezana z vlado v Tobruku. Obsojeni tako sploh ni bil navzoč med samim procesom niti ob izreku sodbe. Kot poroča BBC, je dokaze sodišču predložil po spletni videopovezavi. Uporniška skupina ga ne želi predati. Kot pravijo, ne zaupajo oblastem v Tripolisu, saj se bojijo, da bi Al Islam pobegnil. So pa pred samim sojenjem privolili v to, da mu sodi sodišče v Tripolisu.

Obsodbe so povzročile kritične odzive. Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je odločitev libijskega sodišča obsodil. "Ta primer bi morali predati Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu, da bi se zagotovilo pošteno sojenje," je v sporočilu zapisal Jagland.

Iz urada ZN-a za človekove pravice so sporočili, da so "močno zaskrbljeni" zaradi obsodb, organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch pa je sporočila, da bi bilo lahko žrtvam zadoščeno le s "poštenimi in transparentnimi postopki".

Libijskega voditelja Gadafija, ki je državi vladal štiri desetletja, so po izbruhu državljanske vojne ubili oktobra 2011.