Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je na 46. varnostni konferenci opozoril, da Iranu do danes ni uspelo prepričati zahodne politike, da je res pripravljen skleniti jedrski dogovor. "Čeprav Iranu še vedno ponujamo roko, jo očitno iztegujemo v prazno ... od včeraj se ni zgodilo nič tako drastičnega, da bi spremenil svoje mnenje," je dejal Westerwelle.

Ostri odzivi ZDA
Svetovalec Varnostnega sveta ZN-a James Jones je bil z besedami ostrejši. "Nesoglasje na mednarodni ravni ... dokazuje, da mora Teheran sprejeti svojo odgovornost, ali pa bo deležen novih mednarodnih sankcij in še večje mednarodne izključenosti," so bile besede Jonesa v Münchnu.

Obrambni minister ZDA Robert Gates, ki je trenutno na obisku v Ankari, pa je dejal, da je nad iranskim jedrskim sporazumom "razočaran" in da ima občutek, "da mu nismo nič bližje".

"Če bo Iran privolil v prvotni dogovor, ki sta ga predlagali peterica držav in Nemčija in bo pripravljen na zamenjavo 1.200 kilogramov nizko obogatenega urana za visoko obogatenega, potem menim, da bomo dosegli ustrezen odziv ... a v realnosti niso naredili nič, da bi pridobili zaupanje mednarodne skupnosti, da bodo še naprej ostali zavezani določbam sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) ali da bodo končali svoj program za razvoj jedrskega orožja. Zato menim, da je napočil čas, ko bo morala mednarodna skupnost razmisliti o drugačni taktiki."

Ashtonova pripravljena na dialog
Visoka zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton je opozorila, da "obstaja potreba po obnovitvi samozavesti in zaupanju, da Iran namerava jedrski program res uporabljati le v miroljubne namene", kar se mora zgoditi z dialogom. "A za dialog sta potrebna dva. Pripravljena sem sodelovati pri pomembnih in produktivnih pogovorih, ki bodo osredotočeni neposredno na težave, ki nas pestijo," je obljubila Ashtonova.

Motakijeve obljube o dogovoru
Ob robu 46. varnostne konference, ki se je začela že v petek, je iranski zunanji minister Manučer Motaki potrdil, da se bo dogovor o izmenjavi iranskega obogatenega urana za jedrsko gorivo iz tujine uresničil v bližnji prihodnosti. "Glede na dane pogoje se hitro približujemo dogovoru, ki ga bodo sprejele vse strani ... Islamska republika Iran je prepričana o svoji odločitvi, kar je pokazala tudi na najvišjih državnih ravneh," je dejal Motaki. Res pa je, da iranski zunanji minister ni povedal, kdaj se bodo njegove napovedi uresničile. Še naprej vztraja, da bi moral količino goriva določati Iran.

Zahodne delagacije se na Motakijevo izjavo niso odzvale
Pri ustavitvi novih ukrepov zoper Teheranu je odločno nastopila le Kitajska. Kot je v petek poudaril vodja kitajske diplomacije Jang Jieči, ki se je prvič udeležil münchenske konference, Peking še vedno upa, da bi z Iranom "nekako uspeli najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani".

Januarja je Iran Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) obvestil, da ne bo sprejel pogojev, ki sta jih oktobra lani dorekla Iran ter skupina šestih držav, ki se z Iranom pogaja o spornem jedrskem vprašanju (ZDA, Rusija, Kitajska, francija, Velika Britanija in Nemčija). Kot odgovor na odločitev so ZDA, Velika Britanija in Francija začele z novimi sankcijami še bolj pritiskati na Iran. Velike sile, predvsem ZDA, se namreč bojijo, da bo Iran razvil jedrsko orožje, predsednik Ahmadinedžad pa trdi, da bogatijo uran v miroljubne namene.

V Münchnu tudi Žbogar in Jelušičeva
V ospredju današnjih razprav na konferenci, ki se je udeležujeta tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in obrambna ministrica Ljubica Jelušič, naj bi bil predvsem položaj v Afganistanu. Konference se bo namreč udeležil tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj. Tako naj bi bila konferenca v Münchnu nekakšno nadaljevanje razprav iz Londona pred dobrim tednom dni.

Konference se udeležuje še mnogo drugih visokih gostov, od ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova do vodje nemške diplomacije Guida Westervella in nemškega obrambnega ministra Karla-Theodorja zu Guttenberga. Navzoča bosta tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in novi generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Jukija Amano.

Se obeta podpis pogodbe Start III?
Ob robu konference bi lahko sledil tudi podpis naslednje pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja med ZDA in Rusijo, t. i. Start III. Start I sta sovjetski voditelj Mihael Gorbačov in predsednik ZDA George Bush podpisala leta 1991. To je bil prvi sporazum o zmanjšanju strateškega ofenzivnega orožja velesil. Število jedrskih konic je bilo omejeno na 6.000. Dve leti pozneje sta ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik Boris Jelcin podpisala Start II (1993). Ta vključuje zmanjševanje števila jedrskih bojnih konic s 6.000 na 3.500 do leta 2007 za obe strani, glavno določilo pa govori o prepovedi določene vrste jedrskih konic na balističnih raketa (MIRV). Sporazum Start III predvideva zmanjšanje števila ruskih jedrskih konic na 1.500 in ameriških na 2.500.