"Ko bo izvoljena vlada, mislim, da vojska, oborožene sile ali katere koli varnostne sile ne bodo sodelovale v politiki," je Al Burhan dejal za Reuters.

Oktobrski udar je končal partnerstvo vojske s civilnimi političnimi strankami, ki se je vzpostavilo po zrušenju dolgoletnega predsednika Omarja Al Baširja leta 2019. Udar in posledične aretacije ključnih politikov ter zatiranje protestnikov so naleteli na ostre kritike mednarodne skupnosti.

21. novembra je bil dosežen dogovor, po katerem se je na položaj vrnil odstavljeni civilni premier Abdala Hamdok, ki naj bi vodil tehnokratsko vlado do volitev julija 2023.

Lokalni odporniški odbori in politične stranke so pozivali, naj se vojska iz politike umakne nemudoma, zavrnili pa so tudi kompromisni dogovor vojske in Hamdoka. V protestih proti udaru je po podatkih zdravnikov umrlo najmanj 44 ljudi. Številne so ustrelili represivni organi.

Al Burhan je po poročanju Al Džazire napovedal preiskave glede odgovornosti za žrtve med protesti in kaznovanje odgovornih, dodal pa je, da so varnostne sile ukrepale le proti nasilnim protestom.

Odstavljeni Al Bašir se medtem nahaja v priporu zaradi obtožb o korupciji in drugih obtožb. Zaradi sumov glede vojnih zločinov v Darfurju si za njegovo izročitev prizadeva Mednarodno kazensko sodišče. Civilna vlada, ki jo je vojska oktobra zrušila, je Al Baširjevo izročitev že odobrila, a se vojska s tem do zdaj ni strinjala.

Sudan je v globoki gospodarski krizi, zaradi udara pa se je večinoma ustavila tudi mednarodna gospodarska pomoč. Al Burhan zdaj pričakuje obnovo pomoči, ko bo spet oblikovana civilna vlada, in napoveduje, da država ne bo preklicala reform, ki so jih sprejeli v zadnjih dveh letih z obnovo subvencij.

Medtem Rusija neguje vezi s sudanskimi vojaškimi voditelji. V Sudanu namreč želi postaviti pomorsko oporišče na obali Rdečega morja. Dogovor glede oporišča sicer še ni dokončan, a Al Burhan upa na tesnejše odnose z Rusijo, ko bo sklenjen dogovor.