Guterres je ob tem napovedal, da bo za en dan odložil odhod na vrh Arabske lige v Alžiru.
Evropska unija poziva Rusijo, naj to odločitev spremeni, je danes na Twitterju zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell. S tem namreč ruska stran po njegovih besedah "ogroža glavno izvozno pot za prepotrebna žita in gnojila, s katerimi bi naslovili globalno prehransko krizo, ki jo je povzročila njena vojna proti Ukrajini".
Podobno so Rusijo k ohranitvi sodelovanja v sporazumu že v soboto pozvali Združeni narodi, ki so skupaj s Turčijo posredovali pri julija sklenjenem sporazumu.
Omenjeni sporazum se je izkazal za ključnega pri lajšanju krize na področju oskrbe s hrano, ki jo je sprožila ruska agresija na Ukrajino, eno glavnih svetovnih izvoznic žita. Rusija je namreč do takrat ovirala dostop do ukrajinskih pristanišč in s tem tudi izvoz žita.
Rusija, ki je že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sporazum ob morebitnem terorističnem napadu ali sabotaži, je v soboto naznanila ustavitev sodelovanja. Ukrajino je ob tem obtožila, da je ob pomoči Velike Britanije z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.
Ruske oblasti so danes sporočile, da so našle ostanke brezpilotnih letalnikov, s katerimi naj bi Ukrajina izvedla napad na njeno floto v Sevastopolu na Krimu. Ob tem so navedle tudi, da so letalniki za napad uporabili varno območje, namenjeno prevozu žita. Po njihovih ugotovitvah je bil vsaj eden od letalnikov morebiti izstreljen "z ene od civilnih ladij, ki so jih Kijev ali njegovi zahodni zavezniki najeli za izvoz kmetijskih proizvodov iz ukrajinskih pristanišč". Poleg tega so ruske oblasti dejale, da so imeli nekateri letalniki, uporabljeni v napadu, dele, izdelane v Kanadi. Šlo naj bi predvsem za navigacijske module.
Kijev je dejal, da Moskva izrablja lažne razloge za blokado žitnega koridorja, in pozval države, naj jo pozovejo k vrnitvi k sporazumu.
Odkar sta Rusija in Ukrajina 22. julija v Turčiji podpisali črnomorski dogovor o izvozu žita, je bilo iz Ukrajine izvoženih več milijonov ton koruze, pšenice, sončničnih izdelkov, ječmena, oljne ogrščice in soje.
Pred novico o prekinitvi izvajanja sporazuma o izvozu ukrajinskega žita je ruski minister za kmetijstvo Dmitri Patrušev dejal, da je Rusija pripravljena revnim državam v prihodnjih štirih mesecih brezplačno dobaviti do 500.000 ton žita s pomočjo Turčije in tako nadomestiti dobavo ukrajinskega žita.
Ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji: Ruska odločitev o blokadi je bila sprejeta že septembra
V izjavi za javnost je ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji zapisalo, da z današnjim dnem v žitnem koridoirju čaka 176 ladij. V skladu s sporazumom jih morajo inšpektorji pregledati, da je na njih res žito. Kot so zapisali, je na ladjah več kot dva milijona ton hrane, ki bi morala v različne države, med njimi v Alžirijo, Egipt, Jemen, Vietnam, Bangladeš in druge. "Vrsta se je začela delati že septembra, kar pomeni, da je bila ruska odločitev o blokadi izvoza ukrajinske hrane sprejeta že septembra."
Izjavo Patrušova so označili za rusko propagando, s katero želijo prikriti, da želijo namerno zaostriti krizo s prehrano in povečati lakoto v več kot desetih državah v Afriki in Aziji, so še zapisali. Ob koncu izjave so pozvali mednarodne partnerje, naj izvajajo pritisk na Rusijo, da bo ta dovolila izvoz žita in prihod novih ladij v ukrajinska pristanišča, da bodo tam lahko naložili žito.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje