Tak je eden izmed sklepov voditeljev gibanja neuvrščenih, ki se te dni srečujejo na 15. konferenci v Egiptu. "Razvijajoče se države je kriza najbolj prizadela," je v nagovoru predstavnikom 118 držav dejal kubanski voditelj Raul Castro. "In kot po navadi so bogate države tiste, ki so krizo povzročile, pri čemer jih je udaril nelogičen mednarodni ekonomski red, ki sledi slepim načelom trga in porabe in ki pomeni bogastvo le za nekaj izbranih." Ob tem je kubanski voditelj pozval k pravičnemu ekonomskemu sistemu.

Na vrhu, na katerem sodeluje tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, so voditelji okrcali bogate države. "Države G8 so se obvezale, da bodo za varnost hrane namenile 20 milijard dolarjev. Toda to ni dovolj, treba je narediti veliko več," je bil kritičen predsednik Dominikanske republike Leonel Fernandez. Libijski general Moamer Gadafi je bil zelo kritičen do vloge Varnostnega sveta ZN-a, za katerega meni, da ne predstavlja pravično vseh držav sveta in da pomeni grožnjo svetovnemu miru.

Gibanje kot alternativa ZDA in SZ
Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno v času hladne vojne kot alternativa za države, ki niso želele biti povezane ne z ZDA ne s takratno Sovjetsko zvezo. Gibanje je nastalo po razpadu kolonialnega sistema, ko so si novonastale države prizadevale vzpostaviti suverene države, in to prav v času, ko je bila hladna vojna na vrhuncu. Po nekaterih ocenah je gibanje odigralo pomembno vlogo pri dekolonizaciji, prav tako pa naj bi pripomoglo k zagotavljanju svetovnega miru.

Začetke gibanja lahko iščemo na azijsko-afriški konferenci v Bandungu aprila leta 1955, na kateri se je zbralo 29 voditeljev držav, temeljni namen konference pa je bil določiti pomembna mednarodna vprašanja in iskati skupne politike v mednarodnih odnosih. Načela, ki bi določala odnose med manjšimi in večjimi državami, so znana pod imenom »Deset bandunških načel«. ki so potem postala sestavni del gibanja neuvrščenih.

Namen organizacije, kot je zapisano v Havanski deklaraciji iz leta 1979, pa je zagotovitev "nacionalne neodvisnosti, suverenosti, teritorialne intergritete in varnosti neuvrščenim državam" v njihovem "boju proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu in vsem drugim oblikama agresije, okupacije, dominacije, vmešavanja ali hegemonije kot tudi zoper drugo velesilo ali drug politični blok". Države, združene v gibanje neuvrščenih, predstavljajo dve tretjini držav članic ZN-a in 55 odstotkov svetovnega prebivalstva, med njimi pa so predvsem države v razvoju.

Ob koncu osemdesetih let je gibanje doživljalo krizo, predvsem zaradi razpada sovjetskega bloka, v 21. stoletju pa znova išče svojo vlogo predvsem v luči enopolnosti sveta.