Na dnevnem redu pogovorov s predsedniki osrednjih institucij EU-ja so bila italijanska stališča do evropske energetske politike, novega pakta stabilnosti, vojne v Ukrajini in prihodov prebežnikov, je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec.

Z nadzorom zunanjih meja Unije kot pristopom pri vprašanju prihoda prebežnikov si je Giorgia Meloni zagotovila odprta ušesa bruseljskih sogovornikov, a v resnici je šlo zlasti za obrambo interesov Italije.

Še preden se je nova premierka podala na svojo prvo mednarodno pot, je sama izjavila, da hoče "poskrbeti, da bodo Italijo v Bruslju slišali jasno".

Meloni je tako v prvi vrsti preverila možnosti za spremembe v italijanskem načrtu za okrevanje, ki obsega za 200 milijard evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil iz evropskih skladov, da bi bolje služil tudi v trenutni energetski krizi.

Njena vlada že pripravlja nov sveženj pomoči, ki naj bi ga financirala iz proračunskih prihrankov vlade Maria Draghija in morda tudi iz viška nerazdeljenih kohezijskih sredstev Evrope. Čeprav premierka napoveduje vzdržen proračunski primanjkljaj za prihodnje leto, pa naj bi se ta vendarle gibal okoli štirih odstotkov, za kar je potrebovala odobritev Unije.

Giorgia Meloni je od svojih sogovornikov zahtevala tudi čimprejšnjo uveljavitev kapice na ceno plina.

Srečanja s predsednico evropskega parlamenta Roberto Metsola, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom so bili polni nasmeškov, toda tako rekoč vzporedno je iz Berlina prihajal neposredni pritisk, naj Italija dovoli izkrcanje tisoč rešenih prebežnikov s treh humanitarnih ladij, ki čakajo v bližini Sicilije.