Hrvaški mediji poročajo, da Glavaša, ki je prvi hrvaški poslanec, obtožen vojnih zločinov, ni bilo na sodišču, tudi oba Glavaševa odvetnika pa so zaprosili, naj zapustita sodišče, ker nista dovolila, da bi ju pred vstopom v sodno dvorano pregledali.

Tokrat je šlo za tretje sojenje Glavašu in peterici, ki se je začelo lani jeseni, obtoženi poslanec pa je večkrat ponovil, da se ne počuti krivega. Tožilstvo ga je bremenilo, da je odgovoren za trpinčenje in umor dveh srbskih civilistov in da je izdajal ukaze za nezakonite aretacije, trpinčenje in umore srbskih civilistov v Osijeku.

Glavaš vztrajno trdil, da ni kriv
Zgodba o sojenju Glavašu se je v javnosti pojavila poleti 2005, ko je eden od nekdanjih pripadnikov posebne vojaške enote v Osijeku spregovoril o umorih v Osijeku, Glavaša, ki je bil poveljnik obrambe mesta, pa je opisal kot "gospodarja življenja in smrti" v tem največjem slavonskem mestu.

V svoji sklepni besedi konec aprila je Glavaš zanikal vsa pričanja, ki so ga bremenila odgovornosti, in povedal, da gre za politično motivirano obtožnico, saj so obtožbe proti njemu začeli objavljati, potem ko se je razšel s predsednikom vladajoče HDZ Ivom Sanaderjem in zapustil stranko.

Zaporne kazni tudi za preostalo peterico
Glavaševo sojenje so spremljali odvzem poslanske imunitete, pripor, njegova gladovna stavka, zdravljenje, vnovična izvolitev v sabor na prejšnji parlamentarnih volitvah in hkrati ukinitev pripora. Poleg Glavaša so bili kaznovani tudi Ivica Krnjak, ki je obsojen na osem let zaporne kazni, Gordana Getoš Magdić, ki bo v zaporu preživela sedem let, trije preostali soobtoženi pa so obsojeni na po pet let zapora.

Saborska mandatno-imunitetna komisija bo morala sedaj odločiti, ali bodo Glavaša do pravnomočnosti sodbe ponovno priprli. Neodvisni strokovnjaki na Hrvaškem so že večkrat ocenili, da primer Glavaš kaže na vse težave hrvaškega pravosodja, ki je zaradi slabe učinkovitosti deležno številnih kritik iz Evropske unije.

B. T.