Göl je dejal, da je Erdogan na oblast leta 2002 prišel zaradi obljub liberalizma in več svobode. Predtem je bil sicer močan in priljubljen med konservativci, a ker to ni bilo dovolj za prevzem oblasti, je nekoliko spremenil politiko. Vlada pred njim je bila levičarska in koalicijska, bilo je precej kaotično, zato Turki zdaj mislijo, da takšen tip vlade zmanjšuje učinkovitost. Erdogan pa je obljubil močno figuro, je dejal Göl.

Po prevzemu oblasti mu je uspelo omejiti moč vojske pri vmešavanju v politiko. Vojska je predtem namreč redno podajala svoje mnenje glede politike. Vojsko je omejil tako s podporo ljudi kot s podporo medijev. Ker je postal tako priljubljen in je moč vojske manjša, je začel bolj uporabljati policijo. Zato se je tudi pojavilo to nasilje. Erdoganova politika gre tako v smeri fašistične, diktatorske politike, kar je glavni razlog za aktualne proteste, je dejal Göl.

Erdogan je ob tem sicer sprejemal zakone, ki so Turčijo približali EU-ju, uspelo pa mu je zagotoviti gospodarsko rast. "Hotel je odpreti Turčijo svetu, ampak uporabljajoč neoliberalno politiko," je dejal Göl. Del ljudi je bil z njegovo politiko nezadovoljen, še preden je prevzel oblast. V zadnjih petih letih pa je zaprl veliko generalov, novinarjev in intelektualcev, med ljudmi pa vlada prepričanje, da je to storil zgolj zato, ker se niso strinjali z njegovo politiko. Hkrati s podporo pri nekaterih pa mu je rasla tudi nepriljubljenost pri drugih. Erdogan je sicer zmagoval iz volitev v volitve, zato zdaj misli, da sultan, meni Göl.

"Gospodarstvo ni vse"
Kljub gospodarski rasti zato ni presenetljivo, da ljudje protestirajo. Gospodarstvo namreč ni vse, opozarja Göl, tu je tudi vprašanje človekovih pravic. Ljudje namreč niso pozabili na njegova pretekla dejanja, vse to pa je prišlo na dan, ko je začel uporabljati pretirano nasilje proti protestnikom. Ljudje pa se prav tako ne strinjajo z njegovo zunanjo politiko. "Atatürkova politika je bila nevmešavanje v zadeve drugih držav, Erdogan pa dela ravno nasprotno. Misli, da se mora Turčija vmešavati v vse države v regiji. Vzgojeni smo bili v miroljubnem duhu, zato nam ta politika ni všeč," je dejal Göl, ki je izpostavil, da se ljudje ne strinjajo s turško politiko do Sirije, a da to ni težava, s katero se ukvarjajo na protestih.

Glavni razlog je policijsko nasilje
V Turčiji je sicer veliko neenakosti na različnih področjih. Uporabnik Clarus je spomnil, da je Turčija država z najvišjimi razlikami med bogatimi in revnimi med vsemi razvitimi kapitalističnimi državami ter vprašal, kako so Erdoganove socialne politike povezane z uporom. Kot je odvrnil Göl, to ni vzrok protestov, čeprav se ljudje teh težav zavedajo. "Ta upor ni upor proti njegovim socialnim politikam. Prvotno je šlo za obrambo parka, a glavni razlog je policijsko nasilje. Težava za nas niso socialne politike, islamizacija, vprašanje Kurdov. Gre predvsem za upor proti policijskemu nasilju," je bil jasen Göl.

Islamizacija kot orodje
Razlike pa so tudi med deli države. Medtem ko sta zahodni in obalni del bolj liberalna in podpirata opozicijski CHP, pa v vzhodnem in osrednjem delu države okoli dve tretjini volivcev podpirata Erdoganovo stranko AKP. Erdogan zato na zahodu postavlja kandidate, ki so bolj liberalni in bližje tamkajšnjim volivcem, na vzhodu pa glasove celo kupuje. Tako je ljudem v zameno za glasove podaril na tone premoga, prepričuje pa jih tudi s tradicionalnimi islamskimi vrednotami. Ljudje tam so revni, v primerjavi z zahodom države neizobraženi, zato jih je lažje prepričati, da volijo AKP, je dejal Göl.

Göl je tudi pojasnil, da vprašanje naglavnih rut ni vprašanje, s katerim bi se ukvarjali na protestih. "Vedno smo živeli ob ljudeh z naglavnimi rutami in to je popolnoma sprejemljivo. To so naši ljudje in se s temi vprašanji nikoli ne ukvarjamo," je dejal.

Politiki niso zaželeni
Kot je dejal Göl, v Turčiji že nekaj časa ni alternative Erdoganovi politiki. A ljudje se morajo prebuditi in nehati iskati alternativo med politiki, ampak med ljudmi samimi, je dejal. Glavna opozicijska stranka CHP se je sicer hotela pridružiti protestom, a ljudje so jim rekli, da je to upor ljudi in da se ne upirajo v korist drugih politikov, je dejal Göl. A glavni namen protestov ni spodnesti vlade. Protestniki želijo predvsem sporočiti, da vlada ne more več delati, kot da jih ni. "Sporočamo jim, da smo se zbudili," je dejal.

O novi stranki pa kljub pomanjkanju alternative protestniki ne razmišljajo. Prav tako protesti niso spodbudili ljudi, da podprejo opozicijo. Gibanje nima svojih herojev in vodij, shodi pa so zelo spontani.

Varno kljub protestom
Čeprav je v veliko mestih v Turčiji stanje še zelo napeto, Göl zatrjuje, da je v državi varno, tako za domačine kot za turiste, saj ne poteka državljanska vojna. K rešitvi situacije pa bi zelo pripomogel sam premier, če se protestnikom opravičil za nasilje. V Turčiji potrebujejo več empatije, kot je je pokazal predsednik Abdulah Gül, je dejal Göl.

Göl je še izrazil hvaležnost in spoštovanje vsem, ki so prišli na njihove protestne shode pred turško ambasado v Ljubljani, pohvalil pa je tudi delo slovenskih medijev, ki so v nasprotju s turškimi pokazali veliko zanimanja za dogajanje na turških ulicah. Ta občutljivost za nasilje in potreba po protestih pa sta po njegovem mnenju dobri za prihodnost Slovenije.