Medtem ko je parlament zasedal, se je na atenskem trgu Sintagma pred njim po podatkih organizatorjev zbralo več kot 200.000 protestnikov, čeprav podatki policije govorijo o 80.000 protestnikih.
Policija se je na več krajih v središču mesta spopadla z več kot 2.000 zamaskiranimi anarhisti in skušala s solzivcem pregnati protestnike, ki so v parlament metali kamenje in bencinske bombe ter skandirali oznake kot "Izdajalci!" in "Morilci in prašiči!".

Ranjenih je bilo skoraj 100 ljudi, od tega okoli 30 policistov, nasilje pa se je z ulic grške prestolnice razširilo tudi v druga mesta. V središču Aten so protestniki zanetili kinomatografe (vključno z neoklasično stavbo kina Attikon iz leta 1870 in "underground" kino Asty, ki ga je med drugo svetovno vojno uporabljal gestapo kot mučilnico), kavarne, trgovine in banke, o nasilju pa poročajo tudi iz turističnih središč otoka Krf in Krete, Soluna na severu in mest v osrednji državi.

Poslanci na tnalu
Za varčevalne ukrepe, ki so pogoj, da dobi Grčija 130 milijard evrov vreden drugi sveženj mednarodne finančne pomoči in se izogne bankrotu, je glasovalo 199 od 300 poslancev, stranka komunistov namerno ni glasovala, češ da so novi ukrepi protiustavni, 43 poslancev iz dveh strank v vladi premierja Lukasa Papadimosa, pa je glasovalo proti in je bilo nemudoma izključenih iz svojih strank.
Tudi Antonis Samaras, vodja glavne opozicijske stranke Nova demokracija, je skušal preprečiti upor svojih poslancev. "Ukrepi ne bodo rešili problema, a bodo pomagali. Oddaljujejo nas od bankrota, plenjenja in kaosa, ki bi sledili," je dejal.

Žrtve velike
Papadimos, tehnokrat, postavljen na čelo Grčije, da bi se spopadel s krizo, je najhujši izbruh nasilja po letu 2008, ostro obsodil: "Vandalizem, nasilje in uničenje nimajo nobenega mesta v demokratični državi in jih ne bomo dopuščali."
Je pa ob tem priznal, da bo izvajanje varčevalnih ukrepov hud udarec za ljudi, ki mu krčijo sredstva že nekaj let. "Polno, pravočasno in učinkovito izvajanje programa ne bo lahko. Polno se zavedamo, da ekonomski program pomeni kratkoročne žrtve za Grke," je dejal Papadimos v nagovoru parlamenta.

"Grozi nam uničenje. Naša država, naš dom sta postala zrela za požig, središče Aten je v plamenih. Ne moremo dopustiti, da populizem požge našo državo," je konservativni poslanec Kostis Hacidakis dejal parlamentu, medtem ko se je pred njim vil dim s trga Sintagma.

Potisnjeni v kot
"Kar smo izgubili v ognju, je morda več od tistega, kar smo se bali, da bi izgubili," je zapisal Nikos Konstandaras, urednik grškega dnevnika Kathimerini. "Morda je bila to primerna žrtev - simbol našega hitenja uničevati, ker ne moremo ustvarjati, izraz naše potrebe, da opustimo spomine in preidemo v prihodnost, temno od pepela in besa."
"Mar smo res prišli tako daleč? Grki v kotu, kamor so nas stisnili naši upniki, ki hočejo vedno več, in ogoljufani od naših politikov, ki jih skrbi le zase in za svoje pokrovitelje? Hočemo živeti z dostojanstvom, ne pa se voziti po enosmerni cesti v revščino," je dejal po poročanju revije Time eden izmed očividcev. Za mnoge Grke pomenijo novi ukrepi dejansko pot v propad. Diplomirani ljudje so v zadnjih dveh letih izgubljali službe po tekočem traku, nezaposlenost je visoka, mnogim grozi, da bodo izgubili tudi svoje domove.

Večina anket kaže, da Grki novim ukrepom sicer nasprotujejo, da pa si želijo ostati v evrskem območju. Premier Papadimos je v soboto v televizijskem nagovoru državljanom dejal, da razume njihove žrtve, a da bi bil bankrot zanje še dosti hujši. Grčija ne bi imela denarja ne za plače, ne za pokojnine, ne za bolnišnice in šole.
"Bila bi velika zgodovinska krivica, če bi država, kjer je bila rojena evropska civilizacija in ki je v preteklih 65 letih preživela državljansko vojno in diktaturo, pa vseeno uspela, zgradila demokracijo, institucije in vrednote, bankrotirala in se znašla v izolaciji in obupu," je dejal.