Ena izmed takih ustanov je državni zavod za otroke s posebnimi potrebami v Lechaini, majhnem mestu na jugu Grčije, kjer je večina od 65 varovancev zaklenjenih v celice ali kletke. Te "sobe" so opremljene zgolj s posteljo, osebnih predmetov ni, samo rešetke od tal do stropa, poroča BBC v svoji reportaži. Osebje priznava, da razmere niso idealne, a da preprosto ni denarja za izboljšave. S šestimi zaposlenimi so kronično kadrovsko podhranjeni, zato se zdi edina rešitev, da labilne varovance zapirajo v prostore, ki bolj spominjajo na zapor.

Obupne razmere v Lechaini so bile prvič prikazane pred petimi leti, ko je skupina evropskih študentov preživela več mesecev v središču kot prostovoljci. "Prvi dan sem bila popolnoma šokirana ... Nikdar si ne bi predstavljala, da obstajajo take situacije v moderni evropski državi, še bolj pa sem bila presenečena, da se osebje vede, kot da je to nekaj normalnega," razlaga Portugalka Catarina Neves, ki je diplomirala iz psihologije.

Nevesova je bila med prostovoljci, ki so svoje izkušnje v Lechaini popisali v dokumentu, ki so ga poslali na naslove politikov, predstavnikov Evropske unije in človekoljubnim organizacijam. Večinoma so se njihova pisma vračala zgolj z zahvalo (če sploh to), a brez kakršne koli obljube o spremembah.

Tudi več smrti
Do leta 2010, ko je poročilo prišlo do grškega ombudsmana za pravice otrok, ki je zavod obiskal in objavil lastno obsojajoče poročilo, v katerem je izpostavil "ponižujoče življenjske razmere", pomanjkanje oskrbe in podpore, uporabo pomirjeval, vezanje otrok na njihove postelje, uporabo lesenih kletk za otroke, elektronsko nadzorovanje ter nenehno kršenje človekovih pravic.

Varuh ni pozabil omeniti tudi, da so imeli v zavodu zaradi pomanjkanja nadzora že več smrti varovancev - leta 2006 je umrl 15-letni deček, ki se je zadavil s predmetom, ki ga je po nesreči pogoltnil, leta 2007 pa je umrl 16-letnik, pri obdukciji pa so v njegovem želodcu našli kose tkanin, niti in obližev.

Prav po teh incidentih se je vodstvo zavoda odločilo, da svoje varovance zaklenejo v po meri zgrajene kletke, da ne bi bilo še več nesreč. A ombudsman je v svojem poročilu zapisal, da so kletke in kakršne koli podobne prakse "očitno nezakonite in v neposrednem protislovju z obvezami za spoštovanje in zaščito človekovih pravic varovancev". Ob tem je grško vlado pozval k takojšnjim ukrepom za izboljšanje stanja - a skoraj pet let pozneje so spremembe zgolj kozmetični popravki.

Na 20 varovancev ena sestra
Tako so nekatere lesene kletke pobarvali, dnevno sobo pa spremenili v igralnico, še vedno pa ni nikogar, ki bi se dejansko ukvarjal z varovanci, se igral ali se pogovarjal z njimi. Za eno nadstropje z 20 varovanci sta zadolžena zgolj ena medicinska sestra in en pomočnik, stalnega zdravnika v zavodu ni. Kadar morajo v bolnišnico, jih tja spremlja omenjena sestra, tako da so v tistem času varovanci sami. Osebje meni, da so kletke znatna izboljšava od prejšnje rešitve, ko so varovance preprosto privezali na postelje, in še vedno verjamejo, da gre za enega boljših zavodov za otroke s posebnimi potrebami v Grčiji.

Človekoljubne organizacije se ne strinjajo. "Argument, da so kletke namenjene varnosti otrok, je zgrešen," pravi Steven Allen iz mednarodne organizacije za zaščito pravic oseb s posebnimi potrebami MDAC. "Kletke so namenjene zaščiti osebja, ne otrok. Temeljijo na modelu oskrbe, osnovanem na prisili, omejevanju in obvladovanju ljudi s posebnimi potrebami, ne da bi jih obravnavali kot človeška bitja s pravicami. Zapiranje v kletke resno škodi psihološkemu zdravju pacientov, nima nobene terapevtske vrednosti in je lahko dejansko fizično nevarno. Poznamo primere, ko so rešetke kletk padle na paciente in jih ubile."

MDAC še pravi, da sta edini drugi državi, ki trenutno uporabljata podobne kletke, Češka in Romunija.