"Ne iščite drugih vzrokov. Do tega me je pripeljala gospodarska kriza. Dolžan sem socialnemu varstvu, trgovcem in najemodajalki," se je glasilo poslovilno sporočilo 64-letnega očeta, ki se je aprila obesil na mostu v grškem gorskem letovišču Arahova. Prijatelji so povedali, da je bil dolžan 30.000 evrov. Ne gre za veliko vsoto, a mož vseeno ni videl izhoda iz svoje finančne stiske. Svet se mu je dokončno podrl, ko je moral zapreti svoji trgovino s preprogami.

Čeprav so samomori javnosti redkost v Grčiji, pa strokovnjaki opozarjajo, da je finančna kriza močno načela dušo tega sredozemskega naroda, ki je vedno veljal za veselega, sproščenega in neobremenjenega. S poglabljanjem finančne krize se vse več ljudje znajde v duševnih težavah in stopnja samomorilnosti je močno povečala v zadnjih letih.

"Samomor je vedno posledica kombinacije več vzrokov, a gospodarska kriza postaja vse večji razlog," pojasnuje klinični psiholog Aris Violatzis, ki deluje pri SOS-telefonski liniji na zasebni kliniki. Po njegovem mnenju med ljudmi v teh časih prevladujeta depresija in žalovanjem za izgubo vsega, kar so v življenju prigarali in dosegli.

V zadnjih dveh letih je grška vlada sprejela ostre varčevalne ukrepe, da bi si zagotovila tujo finančno pomoč, ki je za državo nujna, saj bi v nasprotnem primeru sledil popoln bankrot. Posledice krize, recesije in ukrepov so zapiranje podjetij, krčenje javnega sektorja in rast brezposelnost, ki naj bi letos znašala 17 odstotkov. Samo v Atenah je bilo od lanskega leta prisiljenih zapreti svoja vrata 20 odstotkov vseh trgovin.

Maja je Atene šokirala smrt poslovneža, ki je skočil iz četrtega nadstropja razkošnega hotela na osrednjem trgu Syndagma. V poslovilnem sporočilu je zapisal, da je zaradi finančne krize ostal brez vsega.

Drastičen porast samomorov
Kot druge sredozemske države je bila tudi Grčija vedno tradicionalno na dnu seznama držav glede stopnje samomorilnosti. Toda razmere so se drastično spremenile in po ocenah grškega ministrstva za zdravje je v zadnjih dveh letih število samomorov poskočilo za kar 40 odstotkov. Čeprav se je do točnih številk težko dokopati, je po podatkih nevladnih organizacij število samomorov iz 328 leta 2007 naraslo na 391 leta 2009.

A te številke naj bi bile še veliko višje, saj se družine v strahu pred osramočenostjo odločijo, da smrti ne bodo prijavile kot samomor. Nekateri hočejo prihraniti sramoto svojim družinam in se namerno zaletijo s svojimi avtomobili, kar policija običajno zapiše kot prometno nesrečo. Družine po navadi tudi zamolčijo, da je šlo za samomor, da jih lahko pokopljejo cerkevno, saj Pravoslavna cerkev zavrača verski pogreb za ljudi, ki so si sami vzeli življenje.

"Resnična stopnja samomorov je veliko višja od uradnih statistik," je pojasnil Violatzis in dodal, da ima Grčija trenutno najvišji porast samomorilnosti v Evropi.

Večino samomorov storijo odrasli moški, ki se bojijo prositi za pomoč. "Običajno gre za ljudi določene starosti in ekonomskega statusa, ki so izgubili službo in imajo velike dolgove," je povedal vodja državne telefonske linije za pomoč Kristos Hombas.

"Ljudje so vložili preveč v ta vidik življenja - ekonomski in socialni status - in ko ga izgubijo, se počutijo, kot da so izgubili vse," je dejal in dodal, da svoje doda tudi prevzemanje zahodnega načina življenja, ki načenja tradicionalne grške duševne varovalke - tesno povezano družino in zgovorno ter odkrito narava ljudi.