Na podlagi končnih izidov je Micotakisova Nova demokracija osvojila 40,8 odstotka glasov, za večino in samostojno oblikovanje vlade pa bi jih potrebovala 45 odstotkov. Njena glavna tekmica, levičarska Siriza nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa, je prejela 20,1 odstotka glasov, tretjeuvrščena socialistična stranka Pasok pa 11,5 odstotka. Volilna udeležba je bila 61-odstotna.

V novi sestavi 300-članskega grškega parlamenta bi Novi demokraciji pripadlo 146 sedežev, kar ni dovolj za to, da bi stranka vladala sama. Micotakis je že pred volitvami zavrnil možnost oblikovanja koalicijske vlade, v nedeljo pa je dejal, da si Grki "želijo močno vlado s štiriletno perspektivo" in da izid volitev "kliče k temu, da pospešijo proces dokončne vladne rešitve".

Grška predsednica Katerina Sakelaropulu je aktualnemu premierju danes podelila mandat za oblikovanje koalicije. Vendar pa je Micotakis kmalu zatem napovedal, da ga bo še danes vrnil, in pozval k novim volitvam. "Na nove volitve se bomo odpravili (...) čim prej," je dejal predsednici in ji pojasnil, da možnosti za sestavo koalicije ni.

Sakelaropulu bo mandat po Micotakisovi zavrnitvi posredovala naslednjima dvema strankama, torej Sirizi in Pasoku, in če ga bosta tudi oni dve zavrnili oziroma ne bosta mogli sestaviti koalicije, bo do novih volitev sestavila prehodno vlado, poroča britanski BBC.

Gre Nova demokracija po gotovo zmago?

Micotakis je sicer danes napovedal, da bo strankama predlagal, naj tako kot on zavrneta podeljeni mandat in s tem odpreta pot novim volitvam. Po navedbah nemške tiskovne agencije DPA naj bi bila Siriza in Pasok to pripravljena storiti.

Nove volitve bi predvidoma izvedli 25. junija ali 2. julija. Na njih bodo veljala drugačna pravila, po katerih zmagovalec dobi dodatnih do 50 sedežev v parlamentu, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP. Glede na izide nedeljskih volitev je v tem primeru zagotovljena zmaga Nove demokracije.

Medtem grški mediji danes analizirajo presenetljivo jasen izid volitev, saj so predvolilne napovedi kazale na tesen boj. "Ideoloških tabujev ni več – državljani volijo najboljšega mogočega menedžerja ne glede na ideologijo in politično usmeritev," je denimo zapisal konservativni dnevnik Kathimerini in dodal, da izid kaže, da so ljudje pripravljeni na velike reforme.

"Kdo ima na vesti Aleksisa Ciprasa," pa se je glasil vprašujoč naslov časopisa Kontra News, povezanega s Sirizo. Ob tem je kot razlog za hud volilni poraz Sirize navedel pomanjkljivosti v volilni kampanji, na primer to, da je Cipras nekaj dni pred glasovanjem v intervjuju govoril o velikem povišanju davkov in prispevkov za samozaposlene, navaja DPA.