Gruzija je rusko veleposlaništvo v Tbilisiju obvestila, da so njene oborožene sile ustavile vse vojaške akcije in da se umikajo iz Južne Osetije. To je potrdila tudi ruska stran. "Ne gre za vojaški poraz, temveč za nujen korak za izogibanje humanitarni katastrofi," je sporočil Tbilisi. Po poročanju gruzijskega notranjega ministrstva so se njihove sile v celoti umaknile na položaje, ki so jih zasedale pred izbruhom nasilja šestega avgusta ali še južneje. Notranji minister Šota Utiašvili je dejal, da je bila ta poteza nujna zaradi številnih civilnih žrtev na obeh sprtih straneh. V spopadih naj bi umrlo okoli 100 gruzijskih vojakov, o žrtvah med Južnimi Osetijci pa prihajajo nasprotujoče si trditve.

Ruski zunanji minster Sergej Lavrov je gruzijskemu kolegu sporočil, da se morajo vse gruzijske enote povsem umakniti s konfliktnega področja, ameriški kolegici Condoleezzi Rice pa, da mora Sakašvili oditi. Umik gruzijskih enot je zahteval tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je v telefonskem pogovoru s francoskim kolegom Nicolasom Sarkozyjem - ta bo v prihodnjem tednu odpotoval v Moskvo - zahteval, da Tbilisi podpiše pogodbo o nenapadanju Južne Osetije.

Chinvali v ruskih rokah, zapora Črnega morja
Rusija, ki zdaj nadzoruje južnoosetijsko prestolnico Chinvali, ima po trditvah Gruzije v polni pripravljenosti za napad še dodatnih 10.000 vojakov. Ruski bombniki so znova napadli gruzijsko vojaško letališče pri prestolnici Tbilisi in okrepili bombardiranje gruzijskih položajev, ruske enote pa se približujejo mestu Gori, ki so ga pred tem bombardirala ruska letala. Gruzijski predsednik Sakašvili je Moskvo obtožil, da namerava zavzeti njegovo državo, da bi si zagotovila prosto energetsko pot iz osrednje Azije in v regiji začela odstranjevati demokratične režime. Zaradi ruskega prodiranja v Gruzijo se je oglasila Bela hiša in Moskvo opozorila, da bi to lahko poslabšalo odnose med velesilama.

Ruske vojne ladje so po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax uvedle pomorsko zaporo na Črnem morju, da bi Gruziji preprečile sprejemanje zalog orožja in drugih vojaških sredstev. Ruska mornarica je po krajšem boju z dvema gruzijskima ladjama eno potopila.

Vedno bolj "vroče" v Abhaziji
Druga separatistična republika Abhazija je v sotesko Kodori poslala 1.000 svojih vojakov, da bi od tam pregnali gruzijske vojake, in vpoklicala tudi vse rezerviste. Gruzija je hitro obsodila "novo agresijo," ki jo po njenih besedah v Abhaziji pripravlja Rusija. Voditelj abhazijskih separatistov Sergej Bagapš je razglasil desetdnevno vojno stanje, ki bo začelo veljati ob polnoči v noči na ponedeljek. Zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti v Abhaziji je izrazil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.

V Gruziji izredno stanje
Potem ko je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili razglasil vojno stanje, je ruski premier Vladimir Putin dejal, da Gruzija išče "krvave dogodivščine". Sakašvili je v Gruziji za 15 dni uvedel vojno stanje, kar je upravičil z besedami, da je država "v stanju popolne agresije ruske mornarice, njihovega letalstva in kopenskih sil". Sekretar gruzijskega sveta za državno varnost Aleksander Lomaja je dejal, da je ta ukrep enakovreden razglasitvi izrednega stanja, vendar zadeva predvsem državne ustanove in skoraj ne vpliva na življenje državljanov.

Sakašvili, ki je nato pozval k takojšnjemu premirju, je še dodal, da so ruske trditve o več kot tisoč civilnih žrtvah v Južni Osetiji "nezaslišana laž", saj v Chinvaliju "ni tako rekoč nobene civilne žrtve". Rusko invazijo je primerjal s tisto leta 1979, ko so sovjetske sile vkorakale v Afganistan.

Medvedjev: Rešitev je umik gruzijskih vojakov
Iz Pekinga se je oglasil ameriški predsednik George Bush, ki je strani pozval, naj odložijo orožje in se vrnejo na stanje, kot je bilo pred izbruhom spopadov šestega avgusta. Ruski predsednik Medvedjev pa je dejal, da je "edina pot iz te tragične krize, ki jo je izzval Tbilisi, ta, da se gruzijske sile umaknejo s spornega ozemlja v Južni Osetiji".

Iz Pekinga je v Severno Osetijo, ki leži v Rusiji, predčasno pripotoval premier Putin in ruske akcije v Južni Osetiji označil za "popolnoma legitimne". "Pozivamo gruzijsko vodstvo, da nemudoma ustavi agresijo v Južni Osetiji in začne spoštovati premirje. Njihove želje, da bi se včlanili v zvezo Nato, žene poskus, da bi v krvave dogodivščine zvabili še druge narode in ljudi. Kar se dogaja v Južni Osetiji, je genocid."

Športniki ostajajo v Pekingu
Gruzijski olimpijski komite je dejal, da obstaja možnost, da bi 35 njihovih športnikov zaradi dogajanja v državi zapustilo olimpijske igre v Pekingu in se vrnilo v domovino. Predsednik Sakašvili je to pobudo zavrnil in odločil, da športniki ostajajo na Kitajskem.

Varnostni svet brez moči
Po svetu se vrstijo diplomatska prizadevanja za mir. Na poti v Gruzijo je skupna delegacija Evropske unije, ZDA in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki želi doseči premirje. V sredo se bodo zaradi dogajanja v Gruziji sestali zunanji minstri EU-ja.

Varnostni svet Združenih narodov pa tudi na že tretjem zasedanju v 48 urah, namenjenem razmeram na Kavkazu, ni sprejel skupne izjave, s katero bi Rusijo in Gruzijo pozval k takojšnji ustavitvi spopadov. ZDA so napovedale, da bodo na ponovnem zasedanju Varnostnega sveta zahtevale, da rusko vpletenost v konflikt z Gruzijo označi za "nesprejemljivo".

A. P./T. V.