MMC je za komentar poklical nekdanjega dopisnika RTV Slovenija iz Moskve, ki velja tudi za dobrega poznavalca razmer na Kavkazu. To območje je Lampreht poimenoval z izrazom "Babilon narodov", kjer se mešajo interesi Rusije in zahodnih sil.
Kako se vprašanje separatističnih teženj gruzijskih avtonomnih republik Južne Osetije in Abhazije, ki sta v 90. letih razglasili neodvisnost, a ju nihče ne prizna, razlikuje od vprašanja Kosova?
To je klasično vprašanje v mednarodnih odnosih. Rusija že vse od razglasitve neodvisnosti Kosova vztraja pri resoluciji 1244, in mislim, da Kosova vsaj še deset let ne bo priznala. V resnici pa pri Rusiji ne gre toliko za vprašanje samih gruzijskih republik, temveč bolj Čečenije in podobnih ozemelj, pri katerih bi lahko prišlo do teorije domin oziroma jugoslavizacije. Če bi prišlo do neodvisnosti separatističnih republik, bi Kavkaz kaj kmalu lahko postal novi vroči kotel sveta. Rusija sicer po eni strani spoštuje ozemeljsko celovitost Gruzije, po drugi strani pa Južnim Osetijicem in Abhazijcem, ki so pravoslavni kristijani, torej po veri enaki njim, priznava pravice.
Menite, da lahko spopadi vodijo v vojno ali se bodo strasti umirile?
Sam teh spopadov ne bi podcenjeval, kljub deklarativnim izjavam vodstev obeh strani o želji po prenehanju prelivanja krvi. Kavkaz za Rusijo pomeni toliko kot Kosovo za Srbijo, čez to ozemlje potekajo močne energetske povezave, zato ne bodo nikakor privolili v kakršno koli popuščanje. Ta spor med Južno Osetijo in Gruzijo je treba vzeti v širši kontekst, gre za soočenje dveh slonov, Rusije in ZDA oziroma zveze Nato, trpi pa trava, torej civilno prebivalstvo, ki izgublja življenja in mora zapuščati svoje domove.
Bi lahko do izbruha nasilja prišlo tudi v drugi avtonomni republiki Abhaziji?
Tudi Abhazija je zelo nemirna, leta 1990 je tudi ta republika doživela državljanjsko vojno. V Abhaziji so večinoma rusko govoreči prebivalci. Rusija je po razpadu Sovjetske zveze Južnim Osetijcem in Abhazijcem dala ruske potne liste, s tem pa je dala vedeti, da bo ščitila svoje državljane v tujini. Tudi voditelja omenjenih dveh republik pogosto obiskujeta Moskvo.
Zakaj so ZDA Gruzijo tako vzele v bran, od kod ta navezanost?
Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je študiral v ZDA, kar pove že veliko. Kavkaške dežele še nimajo izdelanih čistih demokratičnih standardov, pri čemer ZDA pogosto zamižijo na eno oko. Sicer pa ima vsaka država pravico, da se odloči, kako bo živela in kje bo iskala svoje prijatelje in zaveznike. Sakašvili pač vidi svojo državo polno integrirano v zahodne povezave, tudi vojaške, kot je Nato.
Vseeno pa upam, da omenjeni spopad ne bo prerastel v kaj več, sploh na tak dan, kot je danes, ko se bodo začele olimpijske igre. Voditelji bi morali vsaj pozivati k miru, ki naj bi veljal v času športnih bojev.
Anja Pavlič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje