Organizacija Anti-Slavery opozarja, da je edini način, s katerim se lahko korporacije izognejo vpletenosti v novodobno suženjstvo ta, da preprosto ne kupujejo več bombaža iz Uzbekistana. Kar pa je izredno težko, saj večina uzbekistanskega bombaža pristane na tržišču v Bangladešu ali na Kitajskem. Foto: EPA
Organizacija Anti-Slavery opozarja, da je edini način, s katerim se lahko korporacije izognejo vpletenosti v novodobno suženjstvo ta, da preprosto ne kupujejo več bombaža iz Uzbekistana. Kar pa je izredno težko, saj večina uzbekistanskega bombaža pristane na tržišču v Bangladešu ali na Kitajskem. Foto: EPA
Pridelava bombaža v Uzbekistanu
Organizacija Anty-Slavery poziva ljudi k podpisu kampanje, s aktero bi H & M nehal kupovati bombaž v Uzbekistanu. Foto: www.antislavery.org

Po tem, ko se je trgovinska znamka H & M znašla na seznamu blagovnih znamk, ki v postopku izdelave vsebujejo potencialno nevarne industrijske kemikalije, ki jo je objavila organizacija Greenpeace, se je zdaj uvrstil še na seznam organizacij, ki se borijo proti sodobnemu suženjstvu Anty-Slavery International.

Bombaž, ki ga kupujejo od dobaviteljev na azijskem trgu, naj bi bil iz Uzbekistana - iz države, ki je med večjimi izvoznicami bombaža na svetu. Stoodstotni organski bombaž, ki ga v oglaševalski kampanji oglašujeta nogometaš David Becham in pevka Lana Del Rey, na plantažah med drugim nabirajo tudi devetletni otroci.

Grožnje, tepež in izkoriščanje
"Čeprav je izkoriščanje delovne sile za nabiranje bombaža splošen pojav, je Uzbekistan edina država, kjer pobiranje bombaža organizira vlada in ima tudi edina od tega koristi," je zapisala nevladna organizacija na svoji spletni strani.

Kot so zapisali v svoji utemeljitvi, so v času pobiranja bombaža številne šole zaprte, saj morajo otroci delati na plantaži. Odraslim, med njimi so vzgojitelji, doktorji, medicinske sestre in drugi zaposleni v javnem sektorju, pa grozijo, da jim bodo znižali plačo ali da bodo celo izgubili svoje službe, če ne bodo sodelovali pri nabiranju.
Nekatere študente naj bi celo pretepli, ker niso izpolnili svoje kvote. Tistim staršem, ki svojih otrok niso hoteli poslati na plantažo bombaža pa so grozili, da morajo plačati kazen v višini 110 ameriških dolarjev ali pa ne bodo smeli svojih otrok vpisati na srednjo šolo, piše Observer.

Koristi od bombaža ima predvsem vlada
"Vlada naj bi letno s prodajo bombaža zaslužila milijardo dolarjev. Dobička ne vrne domačinom ali lokalnim skupnostim. Tisti, ki so prisiljeni na delo na plantažah pa so plačani zelo malo, če sploh. Uzbekistanska vlada jo lahko s takšnim kaznivim dejanjem odnese le zato, ker so njihovi glavni dobavitelji velike trgovinske mreže, ki imajo tudi edine moč vplivati na njih in tako končati z novodobnim suženjstvom."
Veliko korporacij ne želi poslovati z Uzbekistanom
Kar pa ne velja za južnokorejsko podjetje Daewoo International, ki ima v Uzbekistanu tri velike proizvodnje bombaža. In čeprav je švedsko podjetje H & M zanikalo, da posluje s podjetjem Daewoo International, je slednje za južnokorejske medije izjavilo, da s podjetjem H & M sodeluje.

Organizacija Anti-Slavery opozarja, da je edini način, s katerim se lahko korporacije izognejo vpletenosti v novodobno suženjstvo ta, da preprosto ne kupujejo več bombaža iz Uzbekistana. Kar pa je izredno težko, saj večina uzbekistanskega bombaža pristane na tržišču v Bangladešu ali na Kitajskem.
Ikea je pozornejša na svoje dobavitelje
V podoben incident je bilo vpleteno tudi švedsko podjetje pohištva Ikea: "Po svojih najboljših močeh se trudimo, da ne kupujemo bombaža iz Uzbekistana, a postopek preverjanja izvora bombaža je zelo dolgotrajen," je dejala predstavnica Ikee Josefin Thorell. "Če recimo bombaž kupujemo v Bangladešu, kjer prodajajo bombaš iz Uzbekistana, zahtevamo od dobaviteljev, da bombaž kupijo v Indiji."