Šešelju sicer v zapor ne bo treba, saj je to kazen že odslužil v haaškem priporu.

Šešelj na razglasitvi pravnomočne sodbe ni bil prisoten, je pa pred tem v Beogradu zatrdil, da ga sodba ne zanima in da ne bo šel prostovoljno v Haag, če bo MICT odredil ponovno sojenje.

Po besedah sodnika Theodora Merona je pritožbeni svet MICT Šešlja spoznal za krivega v treh od skupno devetih točk obtožnice. Razsodil je, da je Šešelj zaradi svojega hujskaškega govora v Hrtkovcih v Vojvodini maja 1992 odgovoren za preganjanje in deportacije vojvodinskih Hrvatov, zaradi česar ga je obsodil na deset let zapora.

Je bil pa Šešelj oproščen obtožb za skupen zločinski načrt, s pripombo, da so se napadi na Hrvaškem in BiH zgodili.

Tožilstvo zahtevalo revizijo
Pritožbeni svet MICT tako ni pritrdil odločitvi haaškega sodišča iz leta 2016. To je Šešlja 31. marca 2016 oprostilo krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je tedaj presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Tožilstvo je zahtevalo revizijo sodbe, saj je ocenilo, da na sojenju na haaškem sodišču ni bilo zadoščeno pravici. Poudarilo je tudi, da so v sodbi našli številne napake. Tožilstvo je pričakovalo, da bodo v reviziji sodbe ugotovili Šešljevo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen ali odredili ponovitev sojenja.

Šešelj se je na zahtevo tožilstva pisno pritožil.

Kandidiral na predsedniških volitvah
Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Leta 2016 na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel, niti ga niso izročile srbske oblasti.

Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, sam pa je postal poslanec. Lani je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah.