Obravnava v prizivnem postopku bo potekala na Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je po koncu mandata Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji prevzel njegovo delo in do konca izpeljal prizivne postopke.

63-letni Šešelj je v Srbiji in je napovedal, da ga ne bo na obravnavo. Kot je prejšnji teden dejal za srbske medije, ga sodba sploh ne zanima. Dodal je, da ga lahko v Haag odpeljejo samo vklenjenega.

Tožilstvo bo na današnji obravnavi, ki bo po napovedih trajala cel dan, predstavilo svoje argumente petčlanskemu sodnemu senatu MICT-a. Odločitev o pritožbi je pričakovati v prvi polovici prihodnjega leta, je ta teden napovedal predsednik MICT-a Theodor Meron.

Odločitev o Šešlju v prvi polovici 2018
Tožilstvo se je pritožilo na sodbo 63-letnemu Šešlju, ki je bil marca 2016 v devetih točkah obtožnice oproščen krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH-u in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je namreč presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Medtem ko je Šešelj oprostilno sodbo označil za častno in pošteno, so bili pravni strokovnjaki in zgodovinarji zgroženi, tožilstvo pa osuplo. Strokovnjaki so menili, da je sodba v posmeh mednarodnemu pravu in na novo piše zgodovino krvavih konfliktov na območju nekdanje Jugoslavije.

Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Zdravstvene težave ga sicer niso pretirano ovirale. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, kjer je zdaj največja opozicijska stranka, sam pa je postal poslanec. Letos je neuspešno kandidiral tudi na predsedniških volitvah.

Prva obravnava po samomoru Praljaka
Obravnava pritožbe v primeru Šešelj bo prva, odkar je nekdanji poveljnik sil bosanskih Hrvatov Slobodan Praljak ob izreku zadnje sodbe haaškega sodišča naredil samomor. Praljak je umrl po zaužitju cianida, ki ga je spil, ko je sodišče potrdilo njegovo 20-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki v vojni v BiH-u.