Kot so sporočili s sodišča v Haagu, bodo na podlagi izsledkov preliminarne preiskave odločili, ali bodo odprli preiskavo o domnevnih zločinih, kar bi lahko privedlo do obtožb proti posameznikom na izraelski ali palestinski strani.

1. januarja je palestinska vlada formalno priznala jurisdikcijo ICC-ja in zaprosila njegove tožilce za preiskavo zločinov med vojno v Gazi preteklo poletje. Gre za postopek, ki je ločen od pristopa k ICC-ju, sodišču pa omogoča preiskavo zločinov, ki naj bi se zgodili po 13. juniju 2014, ko je Izrael sprožil vojaške operacije na palestinskih ozemljih.

Preliminarna preiskava bi lahko trajala več let
"Urad bo izvedel svoje analize popolnoma neodvisno in nepristransko," je tožilstvo ICC-ja sporočilo v izjavi in dodalo, da je običajna praksa, da se odpre preliminarna preiskava, kadar sodišče prejme takšno prošnjo. Tožilec Fatou Bensouda, ki je odprl preliminarno preiskavo, je pojasnil, da ne gre za preiskavo, temveč za "proces preiskave informacij, ki so na voljo, da bi ugotovil, ali obstaja upravičena podlaga za začetek polne preiskave."

"Primer je zdaj v rokah sodišča," je dejal Nabil Abuznaid, vodja palestinske delegacije v Haagu. "To je zdaj pravni primer in zaupamo v sodni sistem." Odločitev tožilca je pozdravil tudi palestinski zunanji minister Rijad Al Malki. "Vse poteka v skladu z načrti. Nobena država in nihče ne more več ustaviti te akcije, ki smo jo zahtevali."

Izrael: odločitev je škandalozna
Izrael je obsodil odločitev ICC-ja kot škandalozno. Edini namen predhodne preiskave, ki jo je označil kot protiizraelsko, je po mnenju izraelskega zunanjega ministra Avigdorja Liebermana poskus, da bi škodili pravici Izraela do obrambe pred nasiljem. Ponovil je, da Izraelu, ki ni član ICC-ja, ni treba sodelovati s sodiščem. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je preiskavo označil za absurdno ter poudaril, da ICC po lastnih pravilih nima pristojnosti v Palestini, ker le-ta ni država.

Preliminarna preiskava bi lahko trajala več let, med njo pa bodo tožilci ocenjevali moč dokazov domnevnih zločinov in odločili, ali je sodišče sploh pristojno za njihovo obravnavo. Če bi izsledki privedli do polno obsegajoče preiskave, bi potem lahko to privedlo do obtožnice proti uradnikom bodisi na izraelski bodisi na palestinski strani. Sodišče bi lahko takrat vložilo obtožnico tudi proti Izraelu, in sicer glede zadnjega konflikta v Gazi ali pa glede 47-letne okupacije Zahodnega brega in Gaze, na drugi strani pa proti Palestincem zaradi raketnih napadov oboroženih skupin, izvedenih z območja Gaze.

AI: predhodna preiskava bi lahko vodila do preiskave
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je ocenila, da bi predhodna preiskava lahko vodila do preiskave ICC-ja "o zločinih, ki so jih vse strani storile v Izraelu in Palestini ter končala kulturo nekaznovanosti, ki je privedla do začaranega kroga vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti".

Palestina bo k ICC-ju pristopila 1. aprila
Kot je znano, je palestinski predsednik Mahmud Abas konec decembra podpisal Rimski statut, ki je začel veljati leta 2002 in na podlagi katerega je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Kot določa statut, bo trajalo okoli 60 dni, da Palestina pristopi k ICC-ju, kar se bo, kot je pretekli teden sporočil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, zgodilo 1. aprila.

Izrael ni član ICC-ja
Izrael je decembra odločno nasprotoval pristopu Palestincev k ICC-ju, skupaj z njim pa tudi njegova zaveznica ZDA, ki so zagrozile z odvzemom pomoči Palestini. Izrael sicer ni član mednarodnega kazenskega sodišča, zato to nima pristojnosti za delo na njegovem ozemlju. Obenem pa Izrael zaseda ozemlje, ki ga je Generalna skupščina ZN-a priznala kot državo in na katerem je potekalo že več vojn ter so bili storjeni vojni zločini.

ICC lahko posameznike preganja za zločine, zagrešene po 1. juliju 2002, ko je začel veljati Rimski statut. Tisti, ki so se ICC-ju pridružili po tem datumu, lahko ločeno sprejmejo jurisdikcijo sodišča za obdobje, preden je Rimski statut začel veljati zanje. Rimski statut je doslej ratificiralo 122 držav.