Palestina ima v ZN-u status države opazovalke, kar sicer ni enako članici, a ji vseeno omogoča vstop v številne mednarodne organizacije. Palestinski predsednik Mahmud Abas je v sredo podpisal rimski statut, na podlagi katerega je nastal ICC. Statut je začel veljati leta 2002. Kot določa statut, bo trajalo okoli 60 dni, da Palestina pristopi k ICC-ju, poroča BBC.

"Gre za pomemben korak, ki je potreben za iskanje pravice zaradi zločinov proti palestinskemu ljudstvu," je dejal Mansur, ki je poleg dokumentacije o pristopu k ICC-ju sekretariatu Združenih narodov predal tudi dokumente o pristopu Palestine k več kot desetim različnim mednarodnim konvencijam in pogodbam.

Pristop k ICC-ju pomeni, da lahko Palestina sodišče zaprosi, naj prevzame jurisdikcijo nad pregonom zločinov na palestinskih ozemljih, ki so pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Kot je v petek povedal Mansur, so se pogovori o preiskavi zadnje vojne v Gazi že začeli. ICC sicer lahko preiskuje zločine proti človeštvu in vojne zločine, storjene po 1. juliju 2002.

Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je ob tem poudaril, da palestinsko vodstvo razmišlja o spremembi odnosa z Izraelom, vključujoč sodelovanje na varnostnem področju, poroča palestinska tiskovna agencija Maan. To sodelovanje pomeni, da se palestinske varnostne sile umaknejo vsakič, ko izraelska vojska vdre na ozemlje pod palestinskim nadzorom. Gre sicer le za 20 odstotkov Zahodnega brega, kjer imajo Palestinci tako civilni kot varnostni nadzor, na 80 odstotkih zasedenega Zahodnega brega pa vojaški nadzor neposredno izvaja izraelska vojska.

Izrael zamrznil sredstva
Izrael se je na palestinsko potezo odzval z zamrznitvijo rednega mesečnega nakazila Palestincem v znesku 127 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki jih Izrael v skladu s sporazumom iz Osla zbere v imenu palestinske oblasti s pobiranjem davka na dodano vrednost in carin na blago, namenjeno na palestinska ozemlja. Decembrski denar naj bi Palestincem nakazali v petek, a so transfer ustavili.

Izrael bo tako zadržal denar, od katerega je odvisno delovanje palestinskih oblasti in izplačilo plač palestinskim javnim uslužbencem. Za ta povračilni korak se je odločil izraelski premier Benjamin Netanjahu po posvetovanju z ministri, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika.

Za tovrstno zamrznitev denarja kot obliko kaznovanja se je sicer Izrael odločil že v preteklosti, tudi konec leta 2012, ko so Palestinci dosegli priznanje svoje državnosti v Generalni skupščini ZN-a in dobili status države opazovalke. izrael je denar zadržal tudi ob oznanitvi spravnega dogovora med palestinskima gibanjema Fatah in Hamas in ob včlanitvi Palestine v Unesco leta 2013.

Erekat se je na izraelsko potezo že odzval in jo označil kot "nov vojni zločin Izraela". Obenem je zatrdil, da pod pritiski ne bodo popustili. Kot je dejal, želijo Izraelci "zadušiti celotni palestinski narod", poroča Al Džazira. Odziv Izraela pa po Erekatovem mnenju kaže na legitimnost palestinske prošnje za pristop k ICC-ju.

Izrael naj bi razmišljal o vložitvi tožb
V odgovor na petkovo uradno vložitev dokumentacije za pristop k ICC-ju naj bi Izrael razmišljal o vložitvi tožb zaradi vojnih zločinov proti palestinskim voditeljem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sodni postopki na sodiščih v ZDA in drugod naj bi med drugim grozili palestinskemu predsedniku Abasu in članom njegovih oblasti, je za AFP potrdil neimenovani vir. Tožbe naj bi temeljile na argumentu, da je Abas oblikoval vlado narodne enotnosti skupaj s Hamasom in tako postal sokriv za Hamasove raketne napade na izraelske civiliste.

Kot poroča Al Džazira, je neimenovani izraelski funkcionar pojasnil, da bi Izrael tožbe lahko sprožil preko nevladnih in proizraelskih organizacij, ki lahko vlagajo tožbe v tujini.

Netanjahu se je na palestinsko potezo odzval s primerjavo Hamasa in Islamske države, prošnjo za članstvo pa je označil za "hinavsko". "Pričakujemo, da bo ICC zavrnil to hinavsko prošnjo palestinske oblasti, ki ni država, ampak entiteta, ki je povezana s teroristično organizacijo," je po poročanju BBC-ja dejal Netanjahu.

ZDA grozijo z odvzemom pomoči Palestinski oblasti
Pristopu Palestine k ICC-ju odločno nasprotuje Izrael, z njim pa tudi ZDA, ki grozijo z odvzemom pomoči. Tako je ogroženih približno 400 milijonov dolarjev letne pomoči Palestincem. Mansur je v petek dejal, da mu ni jasno, kako lahko nekdo kaznuje nekoga zato, ker ta išče pravico po sodni poti. ZDA so palestinsko potezo označile za "kontraproduktivno", poroča BBC.

ZDA vsako leto Izraelu sicer namenijo okoli tri milijarde dolarjev pomoči.

Izrael ni član ICC-ja
Tako ZDA kot Izrael niso članice ICC-ja. Sodišče tako nima pristojnosti za delo na ozemlju Izraela, ki pa obenem zaseda ozemlje (Gaza, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem), ki ga je Generalna skupščina ZN-a priznala kot državo in na katerem je potekalo že več vojn ter so bili storjeni vojni zločini.

K ICC-ju po propadu resolucije o koncu okupacije
Palestinska oblast se je za ta korak odločila po sredinem neuspehu resolucije v Varnostnem svetu, po kateri bi moral Izrael okupacijo končati do konca leta 2017. Resolucija ni prejela zadostne podpore, saj je za njo glasovalo osem držav, potrebovala pa je podporo devetih od 15 članic Varnostnega sveta. Dve državi, ena izmed njih so bile ZDA, sta glasovali proti.

Palestina, katere državnost je Generalna skupščina ZN-a priznala leta 2012, je med drugim pristopila tudi h konvenciji o boju proti organiziranemu kriminalu, konvenciji o pravu morja, protokolom k ženevski konvenciji in protokolu o prepovedi kasetnih bomb.

Generalna skupščina ZN-a je leta 2012 Palestino priznala kot državo opazovalko, status članice pa ji lahko dodeli le Varnostni svet, kjer pa imajo ZDA kot trdna podpornica Izraela pravico veta. Glavna tožilka ICC-ja Fatou Bensouda je že dejala, da dvig statusa Palestine v državo opazovalko pomeni, da lahko pristopi k sodišču.