Kot poroča belgijski časnik Le Soir, je Belgija pripravljena na priznanje, potem ko je prišlo do širšega dogovora med Reformatorskim gibanjem (MR), Flamskimi liberalnimi demokrati (VLD), krščanskimi demokrati (CD&V) in Novim flamskim zavezništvom (N-VA).

V resoluciji je zapisano, da bo vlada vzela na znanje zahtevo parlamentarne večine in bo ukrepala. Kdaj bo država priznala Palestino, v resoluciji ni zapisano, piše pa, da "takrat, ko bo ocenila, da je najprimerneje", poroča Slovenska tiskovna agencija. Resolucijo naj bi v parlamentu sprejeli najverjetneje prihodnji teden.

Palestinci si za priznanje neodvisnosti prizadevajo od leta 1988, ko je bila razglašena država Palestina. Neodvisno Palestino uradno priznava 135 držav sveta, a do zadnjega oktobra letos, ko je Palestino uradno priznala Švedska, med njimi ni bilo niti ene zahodnoevropske države. Proti samostojni Palestini so tudi ZDA.

Slovenija zavlačuje
Kot kaže, pa je tudi Evropi dovolj zavlačevanja bližnjevzhodnega mirovnega procesa, frustracije pa so se začele kazati na izrazih podpore za priznanje palestinske države. Podobno kot Francija so Palestino v zadnjih tednih simbolično podprli še britanski, irski in španski poslanci.

Slovenija pa je spet zamudila priložnost, da bi se pridružila tej skupini. Čeprav je v petek parlamentarni odbor za zunanjo politiko na pobudo Združene levice sicer razpravljal o pobudi o takojšnjem priznanju Palestine kot neodvisne države, pa je na koncu kljub načelni podpori večine poslancev, razen SDS-a, na pobudo SMC-ja sprejel alternativni sklep, naj se o tem najprej izreče vlada in svojo odločitev pošlje v DZ.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer nedavno kritizirala države, ki so se odločile priznati Palestino, saj da to ne prinaša napredka pri rešitvi bližnjevzhodne krize za vzpostavitev dveh držav.